{"id":1279,"date":"2010-10-02T20:16:05","date_gmt":"2010-10-02T18:16:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=1279"},"modified":"2013-02-12T11:11:21","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:21","slug":"skrb-in-hrana-za-glasbeno-obrobje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=1279","title":{"rendered":"Skrb in hrana za glasbeno obrobje"},"content":{"rendered":"

Uvodna pojasnila <\/strong>ali zakaj je treba analizirati materialne pogoje glasbene produkcije<\/strong><\/p>\n

Marc<\/em> Ribot<\/em> je pri\u010dujo\u010de besedilo napisal leta 2005. Pisal ga je anga\u017eirano in intelektualno odgovorno. Je \u0161ir\u0161a refleksija dogodkov na glasbeni sceni newyor\u0161kega downtowna<\/em>, ki je pravo\u010dasno analizirala in opozarjala na nakopi\u010dene probleme, o katerih glasbeniki neradi sli\u0161ijo ali pa nanje sploh ne pomislijo. Ribot je ugledni newyor\u0161ki kitarist, vodja \u0161tevilnih bendov, eksperimentator, aktivist. Besedilo je pisal v \u010dasu izrinjanja in zapiranja glasbenih klubov na Manhattnu, v \u010dasu, ko se je dovr\u0161evala \u0161e ena faza \u00bburbane prenove\u00ab, kapitalske in prostorske restrukturacije razvpitega predela mesta, ki \u0161e zmerom je ena izmed svetovnih prestolnic nove kreativne godbe. Besedilo se dotika razli\u010dnih problemov: zakaj podpirati nekomercialno glasbeno ustvarjanje in kreativne glasbene robove, pa ideolo\u0161kih zablod o pre\u017eivetju nove muzike na svobodnem trgu med samimi glasbeniki, problematike prostorov, \u017eivljenja glasbenika na neodvisni in \u00bbindie\u00ab glasbeni sceni in vseh nesporazumov v zvezi z njima.<\/p>\n

Na\u010din obravnave, ki izhaja iz glasbenikovega lastnega polo\u017eaja, in politi\u010dni sklepi, ki jih iz prakticiranja godbe in socialne, zgodovinske, estetske, politi\u010dno-ekonomske analize potegne Ribot, dale\u010d presegajo tistih nekaj \u010detrtnih \u00bbblokov\u00ab in klubov newyor\u0161kega downtowna<\/em>, ki nas je leta zalagal z izvrstno novo muziko. To je intelektualno po\u0161ten tekst, ki ne prizanese nikomur. Manjka takih (partikularnih) glasbeni\u0161kih gledi\u0161\u010d, ki so bolj artikulirana od ve\u010dine modnega akademskega in \u017eurnalisti\u010dnega nakladanja.<\/p>\n

Mimogrede, tekst je nehote marsikaj tudi napovedal. Recimo, kultni klub nove muzike Tonic sta bila najemnika kljub odmevnim glasbeni\u0161kim protestom in podpori aprila 2007 primorana zapreti. Sprva obetavna pogajanja newyor\u0161kih glasbenikov z mestnimi oblastmi o novem subvencioniranem prostoru za novo muziko, jazz in eksperimentalno glasbo so padla v vodo tudi zaradi notranje neenotnosti in razli\u010dnih interesov v heterogeni zdru\u017ebi. Potem je udarila gospodarska in dru\u017ebena kriza, v kateri vsak bolj ali manj re\u0161uje svojo ko\u017eo.\u00a0 Klubi so se preselili v gentrificirani Brooklyn (najve\u010d v \u010detrt Williamsburg) in so bili z glasbeniki vred sami \u00bbgentrifikatorji\u00ab, znanilci vdora nepremi\u010dninskega kapitala, kulturne in simboli\u010dne \u00bbolep\u0161ave\u00ab tega mestnega predela.<\/p>\n

To besedilo pi\u0161e ustvarjalec sredi \u0161estega desetletja svojega \u017eivljenja, ki ga zelo skrbi. Je ob\u0161irno, a vredno vse bralske pozornosti, vklju\u010dno z ob\u0161irnimi opombami. Spomnim se, da so ob njegovi prvi objavi nekateri \u00bbdoma\u010di\u00ab glasbeniki potihem tarnali, \u010de\u0161, kaj se pe\u010damo z New Yorkom, naj se raje z doma\u010do sceno in doma\u010dimi glasbeniki. Tudi obi\u010dajne odzive tipa \u00bbscene so se vedno selile, klubi so se in bodo zapirali\u00ab se je dalo sli\u0161ati. Zakaj, kaj so \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni vzroki, kak\u0161ni so materialni pogoji glasbene produkcije, kak\u0161na je vloga nove muzike v glasbenem poslu in v dru\u017ebi, se niso spra\u0161evali. To je hudo ozek in naiven pogled. Nobene samodejnosti ali danosti ni v tak\u0161nem razpletu dogodkov. Podobnosti, skupnih potez je naokrog preve\u010d, da bi ga kar tako ob\u0161li. Za nami so besedilo prevedli v nem\u0161\u010dino in italijan\u0161\u010dino. Zakro\u017eilo je na majhnih scenah, otokih nove muzike, med glasbeniki, poslu\u0161alci, preu\u010devalci glasbe, prireditelji po svetu, ki jih danes tarejo podobne skrbi.<\/p>\n

I\u010do Vidmar<\/strong><\/p>\n

\n

\"\"<\/a>
Marc Ribot - zadnji nastop v Tonicu na protestnem koncertu<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Marc Ribot<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Skrb in hrana za glasbeno obrobje<\/strong><\/h2>\n

Pri\u010dujo\u010de besedilo bo temeljito pretreslo kontekst nedavnih finan\u010dnih propadov, skoraj\u0161njih propadov in zapiranj glasbenih klubov v newyor\u0161kem downtownu<\/em> in se vpra\u0161alo, ali je mogo\u010de oziroma ali je za\u017eeleno, da glasbeniki in poslu\u0161alci (feni) politi\u010dno in ekonomsko intervenirajo v prid jazza in nove muzike ter ljudi, ki ju ustvarjajo.<\/p>\n

KAJ SE DOGAJA?<\/strong><\/p>\n

\u0160tevilnim klubom v newyor\u0161kem spodnjem Manhattnu, v downtownu<\/em>, grozi zaprtje. Zato prirejajo dobrodelne koncerte in pozivajo k donacijam, da bi pridobili finan\u010dna sredstva. Glasbeniki, ki delujejo na newyor\u0161ki downtown<\/em> jazzovski in novomuzi\u010dni sceni, premorejo lastno zgodovino samopomo\u010di. Sami so prirejali dobrodelne koncerte ob smrtih glasbenikov, ki so zapustili dru\u017eine brez pokojnine, ob boleznih glasbenikov, ki so ostali brez zdravstvene podpore, ali ko so osrednja koncertna prizori\u0161\u010da za\u0161la v te\u017eave in so za obratovanje ali za nakup ozvo\u010denja nujno potrebovala denar. Tudi sam sem z ve\u010dino svojih sodelavcev v zadnjih letih igral na \u0161tevilnih dobrodelnih prireditvah.<\/p>\n

Toda v zadnjem \u010dasu pro\u0161nje za donacije in podporo kar de\u017eujejo. Ob rednem letnem koncertnem dolgu do kluba Roulette, ki vsa leta redno predstavlja skladatelje nove muzike in improvizatorje, se name obra\u010dajo \u0161tevilni manj\u0161i novi prostori in mi za koncerte nudijo manj\u0161e pla\u010dilo od obi\u010dajnega, prosijo za donacije za nabavo tehni\u010dne opreme. \u0160e posebej zgovoren je primer no\u010dnega kluba Tonic na ulici Norfolk, ki je bil v zadnjih \u0161estih letih sredi\u0161\u010de \u00bbglasbe downtowna\u00ab<\/em>. Zanj smo odigrali vrsto dobrodelnih koncertov in ob neposrednih pozivih k pomo\u010di pridobili 93.250 dolarjev, s katerimi je lahko popla\u010dal dolgove. Drugi del Tonicovih poskusov, da bi uravnote\u017eil poslovanje, je zmanj\u0161ani programski dele\u017e finan\u010dno bolj tvegane glasbe, ki jo je donedavna uvr\u0161\u010dal v program. Ravno \u017eelja po prizori\u0161\u010du, ki bi zaradi teh sprememb omogo\u010dalo predstavitve izklju\u010denih, je delno botrovala vzpostavljanju prostora The Stone, ki ga je ustanovil John<\/em> Zorn<\/em>. Njegova zamisel je, da bo obratovanje prostora povsem pokril z izdajo in prodajo posnetkov, ki bi jih njegovi neprofitni zalo\u017ebi Tzadik<\/em> podarili relativno bolj uveljavljeni glasbeniki. Politika kluba The Stone je, da gre celoten izkupi\u010dek od vstopnine nastopajo\u010dim glasbenikom. Tudi nepridobitna Issue Project Room (v Brooklynu), ki jo je ustanovila Suzanne<\/em> Fiol<\/em>, naj bi slu\u017eila podobni funkciji, le da se bo specializirala za redke in premierne predstave. Razvijanje novega gradiva za tak\u0161ne predstave za glasbenike vklju\u010duje ve\u010dje stro\u0161ke za vaje, organizacijo, kopiranje in skladanje kakor predstavljanje teko\u010dih projektov. Fiolova na\u010drtuje, da bo te stro\u0161ke pokrivala s podporo javnih in zasebnih fondacij. Zaenkrat jih s predstavljanjem svojega dela subvencionirajo sami glasbeniki.<\/p>\n

Novi krog donacij ni druga\u010den le kvantitativno, ampak tudi kvalitativno. V zadnjih 30 letih je na sceni prevladovala domneva, da je stanje stvari, v katerem bi prizori\u0161\u010da za jazz in novo glasbo potrebovala podporo dobrodelnih koncertov, nenormalno, ali pa da je to le posebna okoli\u0161\u010dina, ki ji je botrovala dolo\u010dena nujnost, po kateri se bodo prostori vrnili k normalnemu funkcioniranju. Ta je lahko tr\u017ena entiteta (The Knitting Factory, Tonic idr.) ali v redkej\u0161ih primerih, kot sta The Kitchen in Roulette, ustanove, ki jih podpirajo javne in zasebne fondacije. Sam sem ob \u0161tevilnih drugih glasbenikih ve\u010dkrat dobrodelno igral ob odprtju Tonica[1]<\/a>; toda to naj bi bil le za\u010detni zagon pri postavljanju kluba na lastne noge in pri nabavi novega ozvo\u010denja. Tonic naj bi potem deloval na trgu no\u010dnih klubov.[2]<\/a><\/p>\n

Malokdo si upa odkrito zazreti\u00a0 v\u00a0 val sprememb v razmerju teh klubov do trga. Dotirani posnetki, ki naj bi subvencionirali The Stone, niso zami\u0161ljeni kot za\u010dasna priro\u010dna pomo\u010d. Na\u010drt Johna Zorna je, da bo program stalno financiral iz tega vira. O\u00a0 93.250 dolarjih za Tonic se govori, da gre za za\u010dasen ukrep, toda osnovni pogoji, ki so klub pognali v tako gromozanski dolg, ostajajo enaki. \u010ce klub ne bo preklopil na bolj komercialen glasbeni program, ga ne bo mo\u010d ve\u010d vzdr\u017eevati, ko se mu izte\u010de sedanja najemna pogodba.[3]<\/a><\/p>\n

Fiolova z Issue Project Room na\u010drtuje, da bo glasbenike pla\u010devala iz donatorskih sredstev. V kolik\u0161ni meri bodo na\u010drti uresni\u010deni, bomo \u0161ele videli. Roulette je komajda iztisnil ve\u010d kot en koncert na teden. Klub The Kitchen, ki deluje od konca 90-ih, je zelo oklestil program nove muzike, predvsem zato, ker so donacije v primerjavi z nekaj prej\u0161njimi leti vse manj\u0161e. Morda bo imel Project Room ve\u010d sre\u010de.<\/p>\n

Dejstvo, da je Tonic za zdaj zahvaljujo\u010d dobrodelnosti uspel obstati v poslu, zakriva globljo resnico: trg kot sredstvo podpore klubom z novo muziko v downtownu<\/em> je propadel. Prizori\u0161\u010da so bodisi kot programsko prioriteto opustila koncerte nove glasbe (kakor Knitting Factory ob koncu 90-ih) bodisi preklopila na glasbeni\u0161ko subvencioniranje (kakor Tonic in zgoraj omenjeni klubi) ali\u00a0 pa kombinirajo oboje.<\/p>\n

Glasbeni\u0161ki dobrodelni koncerti in plo\u0161\u010de, neko\u010d \u00bbizredno stanje\u00ab, postajajo normalizirani kot sredstvo za pridobivanje denarja.<\/p>\n

Ujeti med hotenji po odpiranju novih prostorov in ohranjanjem odprtih starej\u0161ih in praskanjem za novci obi\u010dajno takole podrobno opisujejo nastalo stanje: ta ali oni klub so slabo upravljali, ta ali oni klub ni dovolj cenil nove muzike. Nekriti\u010dno se radi vidijo v vlogi nekoga, \u00bbki pomaga glasbenikom\u00ab in \u00bbdela nekaj dobrega za sceno\u00ab. Pravzaprav ni razloga, da ne bi verjeli tem te\u017ea\u0161kim in globoko predanim ljudem. Ampak subjektivne podrobnosti ne pojasnjujejo \u0161ir\u0161ega pojava propadanja klubov in subjektivna dobra volja ne bo ohranjala pri \u017eivljenju glasbe in tistih, ki jo igrajo, \u010de se bo sedanji sistem sesul.<\/p>\n

Svojega sodelovanja pri zadnjem krogu dobrodelnosti za Tonic ne ob\u017ealujem. Toda ta dobra dela so predvsem kupovala \u010das. Morali bi ga porabiti za razpravo o mo\u017enostih in nanje vplivati, \u0161e preden one za\u010dnejo delovati na nas.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Tonic pred koncertom<\/figcaption><\/figure>\n

\u010ce ho\u010demo spoznati, kaj se okrog nas dogaja, moramo dogajanje vstaviti v dalj\u0161o zgodovinsko in \u0161ir\u0161o industrijsko perspektivo ter odgovoriti na naslednja vpra\u0161anja:<\/p>\n

1. Ali bo preklop na sistem glasbenik-umetnik-klubsko osebje generiral finan\u010dno podprto delo? Je izvedljiv?<\/p>\n

2. So subvencije, ki jih pridobivajo glasbenik-umetnik-organizatorska ekipa, edina alternativa? Ali imamo onkraj tr\u017ene podpore in oblik finan\u010dne podpore \u00bbnaredi sam\u00ab moralno\/politi\u010dno pravico zahtevati ali vsaj pridobiti prakti\u010dno mo\u017enost za mestne, dr\u017eavne in druge subvencije? Obstajajo drugi na\u010dini boja, ne da bi obdav\u010devali sami sebe?<\/p>\n

3. \u010ce bodo upravitelji prostorov \u0161e naprej iskali finan\u010dno podporo ustvarjalcev, kak\u0161na je potemtakem etika tega stanja? Kako lahko klub legitimno prosi za donacije, ne da bi se pri tem spremenil sistem \u2013 v zameno za zaposlitev bi se moral odpovedati prisvojitvi dela zaslu\u017eka? Kako se lahko pri ob\u010di razpaslosti zastonjskih koncertov izognemo vse ve\u010djemu pritisku na te\u017eko izvojevane postavke pla\u010dil za glasbenike?<\/p>\n

Pokazal bom, da dobrodelni koncerti na dolgi rok ne vzdr\u017eijo kot vir financiranja jazzovskih prizori\u0161\u010d in prostorov za novo muziko, ne glede na dobre namene njihovih organizatorjev. In tudi, da neskon\u010dno dobrodelno igranje ni u\u010dinkovito intervencijsko sredstvo. Toda iz kompleksnih razlogov, vzemimo, mese\u010dna klubska najemnina za prostor velikosti Tonica se pribli\u017euje 9000 dolarjem, tudi vzdr\u017eevanje s podporo trga ni ve\u010d mogo\u010de. Ta ideja se morda zdi \u0161okantna in \u010duda\u0161ka, ampak zgodovinsko gledano so bolj \u010duda\u0161ka na\u0161a pri\u010dakovanja, da bo trg uspe\u0161no vzdr\u017eeval novo muziko.<\/p>\n

Skladatelji nove glasbe od \u0161tiridesetih do zgodnjih \u0161estdesetih let niso ravno pri\u010dakovali, da bodo slu\u017eili na koncertnem trgu: \u0161tevilni so za pre\u017eivetje pou\u010devali. Zaslu\u017eek Johna<\/em> Cagea<\/em> ni temeljil\u00a0 na razprodanih no\u010dnih klubih z vstopnino in strankami, ki pla\u010dujejo zapitek. Ve\u010dino njegovih zgodovinskih premier je obiskalo manj ljudi kakor najbolj obi\u010dajen \u0161pil v klubu CBGB. \u017divel je od naro\u010denih del in pla\u010dil za izvedbe, \u0161tipendij zasebnih in javnih umetnostnih skladov. Tudi v eksperimentalnem jazzu je bilo podobno, \u010deprav so ga podpirali manj \u0161irokogrudno. Avantgardisti, ki so v sedemdesetih igrali na \u00bbloft\u00ab sceni, ne slovijo po velikih zaslu\u017ekih. Cecil<\/em> Taylor<\/em> je nekaj \u010dasa \u017eivel od pomivanja posode. Medtem je razvijal svoj slog. Redno slu\u017ebo je lahko pustil takrat, ko so ga za\u010deli podpirati subvencionirani evropski festivali.<\/p>\n

Ideja o tr\u017eni zadostnosti nove glasbe se je porodila na newyor\u0161kem downtownu<\/em> ob koncu 70-ih, ko so ustvarjalci \u00bbno-wava\u00ab, na katere so vplivali punk rock, John Cage in Thelonious<\/em> Monk<\/em>, sprva nase privlekli zelo modno, boemsko, kasneje pa \u0161tevil\u010dnej\u0161e ob\u010dinstvo na novo rojeni downtownovski klubski sceni. Bende, kot so bili DNA<\/em>, The<\/em> Lounge<\/em> Lizards<\/em>, Defunkt<\/em>, Elliott<\/em> Sharp’s Carbon<\/em>, pa Jamesa<\/em> Chancea<\/em> in razli\u010dne projekte Johna Zorna, so obi\u010dajno na koncertih podvajali z jazzovskimi avantgardisti, tak je bil James<\/em> Blood<\/em> Ulmer<\/em>, in z minimalisti downtowna<\/em>, kot je bil Glenn<\/em> Branca<\/em>.<\/p>\n

Tako so novomuzi\u010dni eksperimentatorji v klubih, kot so bili The Mudd Club, Tier 3, Danceteria in Hurrah’s, delili klubsko sceno in ob\u010dinstvo z rockom, popom, reggaejem, punkom, plesnimi godbami in celo s soulovskimi\/R&B artisti. (Sam sem v Mudd Clubu spremljal Rufusa<\/em> Thomasa<\/em>. Vsi so bili nori na njegovo plasti\u010dno \u010depico in hla\u010de do gle\u017enjev.)<\/p>\n

Od srede do konca osemdesetih let so bili eksperimentatorji z downtowna<\/em> tr\u017eno tako mo\u010dni, da je njihova glasba lahko vzdr\u017eevala klub s sedmimi obratovalnimi no\u010dmi v tednu. Tako so v The Knitting Factory glavna imena nastopala ob vikendu, nove projekte (obi\u010dajno solisti\u010dne glavnih \u010dlanov skupin ali spremljevalnih glasbenikov) pa so predstavljali med tednom. S trgom se je \u0161iril tudi klub. Z izvorne lokacije na ulici Houston se je preselil v ve\u010djo stavbo s tremi koncertnimi prostori na ulici Leonard. Lansiral je evropsko koncertno agencijo, fonografsko zalo\u017ebo in odprl poslovalnico v LA-ju. Za name\u010dek so tudi drugi no\u010dni klubi najemali eksperimentatorje nove glasbe: galerija CBGB’s, The Cooler in drugi.<\/p>\n

\u0160iritev The Knitting Facory je bila kljub vsemu osnovana na precenjevanju povpra\u0161evanja. Ob koncu 90-ih so zaprli evropsko koncertno agencijo. Klub se je za\u010del usmerjati k \u00bbindie rocku\u00ab. Zaprl se je The Cooler in galerija CBGB’s se je vrnila k predstavljanju kantavtorjev. Takrat so nekateri izvajalci, ki jih je vodil John Zorn, zavzeli stali\u0161\u010de, da Knitting Factory ni dovolj predan novi\/eksperimentalni glasbi in so zato presedlali v takrat novi Tonic.[4]<\/a> Toda v resnici je Tonic \u017ee predstavljal osip ob\u010dinstva za novo muziko: sprejel je 180 ljudi v primerjavi s 300 v najve\u010djem prostoru Knitting Factory.<\/p>\n

Leta 2005 \u0161e to kr\u010denje ni bilo dovolj. Ko se je \u0161e en klub zna\u0161el pred izbiro med bankrotom in spremembo oziroma opustitvijo politike predstavljanja nove glasbe, je Zorn \u0161el v vnovi\u010dno kr\u010denje, tokrat na prostor The Stone, ki sprejme najve\u010d 80, morda 100 ljudi.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Marc Ribot doma<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"<\/a>
Marc Ribot v The Stone<\/figcaption><\/figure>\n

\u010cudna zamisel, da lahko novo\/eskperimentalno godbo vzdr\u017euje trg, korenini v poznih sedemdesetih, \u017eivela je sredi osemdesetih do za\u010detka devetdesetih let. Sedaj je do\u017eivela svoj konec. Kar gledamo v Tonicu, v CBGB sredi zapiranj klubov in selitev v Brooklyn, je nezmo\u017enost trga kot sredstva za vzdr\u017eevanje nove in eksperimentalne glasbe.<\/p>\n

\u010ce iskreno priznamo, je bilo na\u0161e verjetje v trg vedno iluzorno: celo na vrhuncu tr\u017ene popularnosti newyor\u0161kega jazza in nove muzike je raven odli\u010dnosti, zaradi katere sta postala popularni globalni izvozni dobrini, subvencioniral evropski sistem javne finan\u010dne podpore. Celo najbolj priljubljen bend je tvegal, da bo izgubil ob\u010dinstvo in si na glavo nakopal bes organizatorjev, \u010de je preve\u010dkrat nastopil v New Yorku v enem mesecu.[5]<\/a> V Zdru\u017eenih dr\u017eavah si zunaj New Yorka le malo organizatorjev lahko privo\u0161\u010di stro\u0161ke z novo muziko. Zaradi velikanskih geografskih razdalj med koncertnimi prostori turneje predstavljajo zelo majhen del pridobivanja sredstev. Nekaj subvencioniranih prizori\u0161\u010d, ki so obstajala (denimo, Walker v Minneapolisu), je tvorilo ogrodje turnej. Zato pa so bile desetletja resni\u010dni motor za eksperimentalni jazz in novo muziko[6]<\/a> evropske turneje, ki so jih obilno subvencionirale evropske dr\u017eave. Bile so lu\u010d na koncu tunela redkih in slabo pla\u010danih \u0161pilov v New Yorku. Pri zgodovinski produkciji newyor\u0161ke novoglasbene scene ne ka\u017ee spregledati pomembnega dejstva, da je bil dostop do Evrope za newyor\u0161ke glasbenike la\u017eji in cenej\u0161i v primerjavi s kolegi z Zahodne obale. Evropske javne subvencije so vdr\u017eevale prodorno ameri\u0161ko glasbeno obrobje od \u010dasov Louisa<\/em> Armstronga<\/em>. Toliko \u010dasa so bile del evropske krajine, da so jih ameri\u0161ki glasbeniki imeli za samoumevne, kot naravni del Evrope, podobno kot Alpe in Ren. Na \u017ealost niso ne naravna danost ne vnaprej zagotovljene: v zgodovini so jih ustvarili ljudje v politi\u010dnem boju. Danes njihove pridobitve resno izzivajo evropski neoliberalci.[7]<\/a><\/p>\n

Ideja o evropskem javnem subvencioniranju umetnosti \u2013 bila je razlog, zakaj so newyor\u0161ki jazzovski glasbeniki vsaj zadnjih 40 let ve\u010dkrat igrali v Parizu, Berlinu in Stockholmu kakor v Hartfordu (koliko jih je igralo v mestu Des Moines?) \u2013 je doktrina \u00bbevropske kulturne izjeme\u00ab. Gre za skupek vladnih politik, ki mu botruje koncept, da mora biti umetnost\/kultura tudi v tr\u017eni ekonomiji obravnavana druga\u010de od drugega blaga. Ta koncept predpostavlja, da si dolo\u010dena glasba zaslu\u017ei obstoj, \u010detudi trg pravi, da si ga ne. Da najbolj\u0161i godalni kvartet ni nujno tisti, ki ozvo\u010duje ve\u010dino TV reklam. Da najbolj\u0161i skladatelj ni nujno tisti, ki ga izbere George<\/em> Lucas<\/em>. Da najbolj\u0161i bend ni vedno tisti, ki ga vsiljujejo ogla\u0161evalci velikih radijskih omre\u017eij. Zagovorniki \u00bbkulturne izjeme\u00ab dokazujejo, da gre v tem primeru za skupno dru\u017ebeno dobro, ki je onkraj zagotavljanja slu\u017eb za posamezne godalce, skladatelje in bende: dru\u017eba pridobiva, ko ima dostop do \u00bbnajbolj\u0161ega\u00ab. Zato ker jo je dovolj Evropejcev izbralo kot vrednoto, ker so jo uzakonili in udejanjili z na\u010dini fina\u010dnih podpor, obstaja vsaj polovica glasbe, ki jo imam rad.<\/p>\n

Glasbeniki sami se obi\u010dajno \u00bbsre\u010dno\u00ab ne zavedajo subvencij in ustanov, ki oblikujejo njihova ustvarjalna \u017eivljenja. Toda jazz in novo muziko je zadela nekak\u0161na perfektna ekonomska ujma. \u0160tevilne ustanove, ki so ju v preteklosti podpirale, so omejene ali pa so propadle in s tem odplaknile ve\u010dino ustvarjal\u010devih opor pri pre\u017eivljanju: stabiliziranje najemnin in drugih nastanitvenih\/bivanjskih podpor; sindikalne lestvice in dobrodelnosti, vladne umetnostne programe in zasebne sklade ter omenjene evropske subvencije. Smo v polo\u017eaju, ko se bomo tega ali zavedli in za\u010deli z organiziranjem boja za podporo na\u0161emu delu ali pa bomo pasivno sprejemali posledice njegovega razvrednotenja.[8]<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a>
Anthony Coleman vadi v svoji \u010dumnati - Lower East Side, NYC<\/figcaption><\/figure>\n

No\u010dem pretiravati z usihanjem evropske podpore umetnosti. \u0160e vedno je nekajkrat vi\u0161ja kakor v ZDA. Toda u\u010dinek splo\u0161nega upadanja je ve\u010dji, saj imajo ameri\u0161ki glasbeniki manj dostopa do preostanka subvencij kot v\u010dasih. Ko sem v osemdesetih letih redno za\u010del igrati v Evropi, so festivalske napovedi izgledale kot spiski ameri\u0161kih glasbenikov z ob\u010dasnimi predstavniki z drugih kontinentov in \u010duda\u0161kimi Evropejci. Danes je razmerje znatno v prid Evropejcem in \u00bbsvetu\u00ab (kategorija o\u010ditno izklju\u010duje glasbenike iz ZDA in ve\u010dino Zahodnih Evropejcev). Razlogi so kompleksni: dolgoletni dolg priznanja odli\u010dnosti evropskim ustvarjalcem, usihanje trga za jazz in novo glasbo zaradi \u00bbworld music\u00ab, evronacionalizem[9]<\/a>, politi\u010dna antipatija do ZDA in po\u010dasno pe\u0161anje zgodovinskih pogojev, ki so proizvedli izjemno priljubljenost ameri\u0161kega jazza in nove muzike. Letos sta ugasnila dva dolgoletna velika festivala, ki sta vrsto let predstavljala ameri\u0161ki jazz in novo muziko \u2013 Saalfelden in Moers.<\/p>\n

Na eksperimentalnem obrobju rocka in popa se zmanj\u0161uje \u0161e druga vrsta subvencije. Velike zalo\u017ebe plo\u0161\u010d so bile pred leti \u0161e pripravljene vlo\u017eiti v kriti\u0161ko cenjene godbe, \u010detudi niso prina\u0161ale toliko kot mainstreamovski pop artisti. Cecil Taylor, Ornette<\/em> Coleman<\/em>, John Zorn, The Lounge Lizards in pi\u0161o\u010di avtor smo vsi v razli\u010dnem \u010dasu podpisali za velike zalo\u017ebe in od njih prejeli relativno velike zneske za snemanje in ogla\u0161evanje. Velike zalo\u017ebe svojo porabo zdaj namenjajo le bolj varnim projektom. Tudi za to so razlogi kompleksni: tako se odzivajo na zgubljeni prihodek zaradi te\u017eav pri prodaji godbe, ki jo lahko zastonj svobodno skopiramo; in tu je \u0161e izziv neodvisnih zalo\u017eb.[10]<\/a> V \u0161tevilnih \u00bbindies\u00ab, neodvisnih zalo\u017ebah lahko najdemo podjetnike, ki so pripravljeni izdati skorajda vse. Toda te zalo\u017ebe redkokdaj dajejo subvencijo in komajda investirajo v produkcijo, tako da stro\u0161kovno tveganje najraje prelo\u017eijo na umetnike\/glasbenike.<\/p>\n

\u010cE POVZAMEM …<\/strong><\/p>\n

Ljudje z eksperimentalne jazzovske in novomuzi\u010dne scene so neko\u010d zavzeli obrobje, ki sta ga razmejevala in hranila tako trg kot evropska dr\u017eavna podpora. Ko oba vira usihata, se soo\u010damo s posledicami pomanjkanja javnih fondacij v Zdru\u017eenih dr\u017eavah. Zdi se, da temu radikalnemu tr\u017enemu liberalizmu ne moremo ugovarjati, saj je izra\u017eena volja ameri\u0161ke politi\u010dne ve\u010dine: na nacionalni ravni \u00bbsmo\u00ab izbrali, \u00bb\u017eiveli bomo\u00ab s sadovi te izbire. V naslednjih desetih letih bo Amerika kon\u010dno dobila kulturo, za katero pla\u010duje.<\/p>\n

Mogo\u010de sem preve\u010d pesimisti\u010den. Nekateri verjamejo, da se bo scena vnovi\u010d sama vzpostavila zunaj Manhattna. V Brooklynu se odpirajo \u0161tevilna zanimiva prizori\u0161\u010da: Zebulon, novi Issue Project Room, Barbes. Noben od teh prostorov se po velikosti ne more primerjati s Tonicom ali Knitting Factory in po mojih izku\u0161njah v te klube te\u017eje privabi\u0161 ljudi kakor na Manhattan. Kar ni presene\u010denje. Ravno \u017eelena tr\u017ena lokacija na spodnjem Manhattnu je povzro\u010dila dvig najemnin, ki so nagnale klube.<\/p>\n

Druga optimisti\u010dna zamisel je, da bo glasba s tem pravzaprav pridobila. Njeni pravi verniki, o\u010di\u0161\u010deni vseh osnovnih finan\u010dnih motivov, bodo potisnjeni nazaj v katakombe glasbenega podzemlja in stvari se bodo vrnile v romantizirano obdobje sredi sedemdesetih, ko je John Zorn igral petim ljudem in je bila \u00bbloft scena\u00ab na vrhuncu. Toda tokrat katakombe ne bodo imele poroznih meja, ki bi jih podpirale institucije. Tudi ne bo velikih zalo\u017eb, ki bi hlastale za kriti\u0161ko priznanimi avtangardisti in si z njihovimi plo\u0161\u010dami dvigovale presti\u017e. Medtem ko bodo izjemno predani in tisti brez izbire ostali na sceni brez upanja na zaslu\u017eek, je realnost tak\u0161na, da gre glasbenik na tiste scene, ki pla\u010dajo. Poglejmo Johna Zorna. Okrog sebe je zbral gru\u010do spremljevalnih glasbenikov, ki so mo\u010dno povezani z rockom, popom, country & westernom in celo z \u00bbuptownovskim\u00ab klasi\u010dnim svetom. Samo zaradi kombinacije tr\u017enega uspeha, dobrega (samo)upravljanja, ekstremno disciplinirane in ekonomi\u010dne rabe vsega \u2013 od glasbene notacije do produkcijskih tehnik \u2013 lahko uspe\u0161no tekmuje s cenovnimi razredi v teh svetovih. Kaj pa \u010de ta bazen spremljevalnih glasbenikov usahne, bo glasba \u0161e tako zvenela? Se bo enako dobro prodajala?<\/p>\n

Res je, majhno je v\u010dasih lepo, toda spodaj je kriti\u010dna masa, iz katere scena te\u017eko pridobi ob\u010dinstvo. Tonic in The Knitting Factory sta bila dovolj mo\u010dna, da sta redno ogla\u0161evala v newyor\u0161kih tednikih. Manj\u0161i klubi ve\u010dinoma niso. Morda lahko upajo na \u010dlanke v rubrikah \u00bbkritikova izbira\u00ab. Toda uredni\u0161ke pisarne so bli\u017eje ogla\u0161evalskim oddelkom, kakor si ve\u010dina zami\u0161lja, \u0161e posebej v od ogla\u0161evanja odvisnih zastonjskih tednikih, kot je Village Voice.<\/p>\n

KAJ MORAMO STORITI?<\/strong><\/p>\n

Do sedaj smo se glasbeniki na stanje stvari odzivali z dobrodelnimi subvencijami propadajo\u010dim prizori\u0161\u010dem in novoodprtim klubom. Ne samo, da je tak\u0161no po\u010detje del tradicije samopomo\u010di, marve\u010d se lepo prilega tudi dolo\u010deni punkovski DIY<\/em> \u2013 \u00bbnaredi sam\u00ab \u2013 etiki. \u010ceprav je DIY povezan z levi\u010darsko\/anarhisti\u010dno protikorporacijsko politiko, je v bistvu kar dobro uti\u0161al razpravo o dr\u017eavnih subvencijah. \u0160e ve\u010d, udobno dopolnjuje svobodni trg\/neoliberalizem, ki bo na mestih, kjer so stali glavni klubi, kaj kmalu postavil svoje verige prodajaln in stanovanj.[11]<\/a> \u00bbNaredi sam\u00ab (Do It Yourself<\/em>) je ljubka ideja, ki pri resni\u010dnih predancih vzbuja pomirjevalen ob\u010dutek nadzora nad lastno usodo. Edini problem z njo je, da obi\u010dajno \u00bbOno\u00ab (It<\/em>), ki bi peljalo po\u0161ten posel z glasbeniki, in \u00bbSam\u00ab (Yourself<\/em>), ki pomeni same glasbenike, ne delujeta zaradi podobnih razlogov, kakor niso kibuci globalno zamenjali zasebnega kmetovanja, prehrambene kooperative supermarketov, stanovanjske kooperative (po izvorni teoriji ustanoviteljev) niso omogo\u010dile mno\u017ei\u010dnih stanovanjskih nebes za revnej\u0161e in delavske kooperative niso zamenjale zasebne industrije. Posel potrebuje kapital. Delavci ga po definiciji nimajo.[12]<\/a><\/p>\n

Ali to pomeni, da so sanje o po\u0161tenosti in svobodi v osr\u010dju teh naporov prazne? Ne, ampak ideja o \u00bbseparatnem miru\u00ab s kapitalom je. S padcem Berlinskega zidu leta 1990 se je z dokon\u010dnim negativnim odgovorom kon\u010dala 85 let trajajo\u010da razprava o tem, ali je socializem mogo\u010d v eni dr\u017eavi ali v skupini dr\u017eav. Vpra\u0161anje, ali je socializem mogo\u010d v enem samem no\u010dnem klubu, se ne zdi ravno intelektualno privla\u010dno.[13]<\/a><\/p>\n

Je kje alternativa obstoje\u010demu stanju?<\/p>\n

Tam, kjer je dotok kapitala, lahko glasbeniku prijazen posel cveti in popolnoma vseeno je, ali je kooperativen\/neprofiten ali ne. Od leta 1984 sem v Evropi na turnejah pribli\u017eno dva meseca v letu. Odigral sem \u010dez 1000 koncertov. Leta sem organizatorje spra\u0161eval, kak\u0161na je njihova struktura financiranja. Pogosto so me presenetili. Odkrival sem, da so klube, za katere sem mislil, da so v zasebni lasti, upravljala jazzovska ali novomuzi\u010dna zdru\u017eenja in kooperative. Skoraj po pravilu so bili prejemniki subvencij. Obi\u010dajno jim je mesto ali dr\u017eava podarila (ali izro\u010dila v upravljanje) koncertno prizori\u0161\u010de. \u010ce bi bil Tonic subvencioniran na ta na\u010din, bi letne subvencije znesle pribli\u017eno toliko kot vsota, ki smo jo zbrali z dobrodelnimi koncerti. Toda Tonic bi jo prejel vsako<\/em> leto. To je resni\u010dna subvencija, ki prihaja od tistih, ki razpolagajo s kapitalom. Ne pa kikirikiji, ki jih deli gru\u010da glasbenikov brez zdravstvenega zavarovanja, pokojnine in prihrankov.<\/p>\n

Ali Zdru\u017eene dr\u017eave imajo tak\u0161en denar? Imajo 20 milijard dolarjev, ki jih letno \u00bbpla\u010dajo\u00ab bogatim korporativnim farmerjem za pridelovanje hrane, ki je nobeden ne je. (\u00bbZgornji \u0161tirje odstotki subvencij pomenijo ve\u010d kot 122.000 dolarjev na prejemnika. Davkopla\u010devalce so v devetih letih stali 65 milijard, kar povpre\u010dno na farmerja znese skoraj 59.000 dolarjev letno.\u00ab)[14]<\/a><\/p>\n

Ustvarjanje delovnih mest je \u0161e ena dru\u017ebena dobrobit. Klubi downtowna<\/em> so za razliko od visoko mehaniziranih subvencioniranih agrobiznis podjetij delovno intenzivni obrati. Vsak posebej je katalizator pri ustvarjanju tiso\u010derih slu\u017eb, sicer ne za poln delovni \u010das, a \u0161e vedno resni\u010dnih slu\u017eb. Ob glasbenikih, ki jih predstavljajo zve\u010der, so tu tonski tehnik, lu\u010dkar, \u010distilec, programski mened\u017eer, natakarji in varnostniki. Ti klubi so pomemben del fonografske industrije. So klju\u010dni pri razvoju in promociji proizvoda, od katerega so odvisne slu\u017ebe v gramofonski zalo\u017ebi, snemalnem studiu, posredovalni koncertni agenciji in mened\u017ementu ustvarjalcev. Klubi so tudi pomemben dejavnik v turisti\u010dni industriji New Yorka: skoraj polovico od 26.420 dolarjev neposrednih donacij v Tonicovi \u00bbnabiralki\u00ab so podarili feni kluba z druge strani oceana. Govorimo o klubu, ki mu je v \u0161tirih mesecih uspelo pridobiti okrog 13.000 dolarjev od darovalcev, z ogla\u0161evanjem, ki je komaj kaj ve\u010d kot poziv prek svoje spletne strani. Klubi so tudi dejavnik v ekonomiji izdelovalcev, prodajalcev in popravljavcev glasbene opreme. Zaradi popravila zvo\u010dnikov, ki sem jih skuril v Tonicu, je neki dobri me\u0161\u010dan nekaj mesecev dobro jedel. Prvi odziv na tak\u0161no obravnavo na\u0161ih doma\u010dih klubov v downtownu<\/em> je smeh. Toda proizvodnja zabave \u2013 ne za\u0161\u010ditenega jekla, ne povsem subvencionirane voja\u0161ke opreme in nikakor ne kmetijskih proizvodov \u2013 je najve\u010dji izvoz Zdru\u017eenih dr\u017eav. Delovna \u017eivljenja ljudi, ki jo ustvarjajo, so pretrgana, so \u00bbfreelance<\/em>\u00ab, polovi\u010dna, podobno kot tista jazzovskih glasbenikov in novomuzikov. Niso podobna slu\u017ebam zaposlenih v agrobiznisu, \u0161e manj tistim dru\u017einskih farmerjev; njihova \u017ee zdavnaj nerelevantna podoba \u0161e vedno galopira, tem bolj takrat, ko jim je treba postre\u010di z ogromno pe\u010deno svinjo v zveznih dr\u017eavah, kjer \u0161tejejo elektorski glasovi. Vseeno, \u010de so druge dr\u017eave \u0161e vedno dovolj prijazne, da nam po\u0161iljajo Ikeine pisarne in polne tankerje z nafto, ne da bi v povra\u010dilo zahtevale surovo zlato, ta nacija dolguje ve\u010d \u00bbgotskim modelom\u00ab iz CBGB’s kot pa ameri\u0161ki gotiki, ki so jo na\u010deli molji. \u010ce pomislite, lahko zares popenite.<\/p>\n

IDEOLOGIJA IN OBLIKE GMOTNE PODPORE, \u00bbFONDIRANJE\u00ab<\/strong><\/p>\n

Tonic naslednji\u010d z redno dejavnostjo ne bo ve\u010d zmogel zbrati\u00a0 13.000 dolarjev. S svojo zavezo za predstavljanje nove muzike bo popustil ali pa jo bo povsem opustil, sicer mu grozi brezno novega dolga, saj stalna pro\u0161nja za pomo\u010d iz\u017eema glasbenike in fene.[15]<\/a> \u010ce bi mesto naredilo to, kar delajo evropska mesta in jim dalo ta klubski prostor ali kak\u0161nega podobnega, bi bilo stanje druga\u010dno.<\/p>\n

Mo\u017enosti za tak\u0161no podporo so resda majhne, toda majhne mo\u017enosti postanejo ni\u010dne, \u010de se zanje nismo pripravljeni boriti. Nismo se pripravljeni boriti, \u010de nas pre\u017eemajo re\u0161evalne fantazije \u00bbartistom prijaznih klubov\u00ab na na\u010din \u00bbnaredi sam\u00ab ali \u010de smo zaradi ideologij, ki zanikajo vsakr\u0161no izventr\u017eno eksistenco, \u017ee povsem otrpli.[16]<\/a><\/p>\n

Dolgo\u010dasna dr\u017eavna prizori\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n

Na tej to\u010dki moramo nujno priznati tudi argument proti javnemu subvencioniranju umetnosti. Celo tisti med nami brez okusa za retoriko \u00bb\u010darovni\u0161tva trga\u00ab bomo priznali, da tekmovanje v klubih, ki so primorani \u017eiveti brez daril \u00bbod zunaj\u00ab, v\u010dasih proizvede dinami\u010dno energijo, ki jo imamo radi. Nasprotno pa tekmovalni manko v neki velikanski in na dolgi rok zajetno podprti javni ustanovi daje letargi\u010dno, samozadovoljno \u00bbzaprto skupino\u00ab, ki nova\u010di svoje prijatelje za svoje prijatelje, ne da bi hoteli dose\u010di nove glasbenike in ob\u010dinstva. Za name\u010dek so \u00bbfinan\u010dno podprte ustanove\u00ab lahko \u0161e hudo po\u010dasne in birokratske v primerjavi z \u00bbzasebnimi\u00ab.[17]<\/a><\/p>\n

Ta argument moramo vzeti resno. Nih\u010de se ne bo trdo boril za prihodnost, ki je ne mara. Toda so tudi izjeme od gornjega kli\u0161eja in morda nudijo izhod.<\/p>\n

Evropski skvoti so \u00bbtretja pot\u00ab med trgom, ki v notranjem stremljenju za profitom nudi najmanj\u0161i mo\u017eni skupni imenovalec, in dr\u017eavo, katere notranja birokratska osamitev od tr\u017ene dinamike gravitira k letargiji. \u010ceprav se najve\u010dkrat zami\u0161ljajo kot sovra\u017eniki dr\u017eave in ne njeni koristniki ter gojijo \u017eivopisno opozicijsko podobo proti dobro podprtim javnim ustanovam, so tudi evropski skvoti subvencionirani. Pravzaprav ni evropskega mesta in dr\u017eave, ki ne bi z vojsko zlahka zavzela in uti\u0161ala \u0161e tako militanten skvot. Odlo\u010ditve vlad, da ne uporabijo te mo\u017enosti, s tem skvotom\/avtonomijam dopu\u0161\u010dajo obstoj, ne da bi pla\u010devali najemnino in davke. To je subvencija. Mestne oblasti se obi\u010dajno ne odlo\u010dajo za nasilno zaprtje skvotov zaradi njihove politi\u010dne popularnosti. Vladni predstavniki, ki bi lahko kaj povlekli iz privatnega biznisa na skvotirani lastnini, tega ne naredijo, ker bi izgubili glasove. Pre\u017eiveli skvoti to vedo. Zato morajo<\/em> ves \u010das obnavljati dovolj veliko strastno, skvotu privr\u017eeno skupino ljudi. Druga\u010de jih bodo sesuli. Ve\u010dina to po\u010dne s preobrazbo v kulturna sredi\u0161\u010da. Tu deluje sistem dinami\u010dnega socialnega darvinizma. Toda gre za politi\u010dni in ne<\/em> <\/strong>za tr\u017eni darwinizem. Dinami\u010dno napetost vzdr\u017eujeta tekmovanje za \u0161tevilo ljudi in stopnja privr\u017eenosti, ki ni odvisna od koli\u010dine denarja v blagajni ob izteku no\u010di. Med seboj tekmujejo za podporo ob\u010dinstev in kritikov in ne za to, kdo bo prodajal najdra\u017eje pivo in vstopnice in pri tem slab\u0161e pla\u010dal ekipo in glasbenike. Model kombinira najbolj\u0161e od obeh sistemov: dinamiko zasebnega in materialno podporo javnega. Pravzaprav ni naklju\u010dje, da so bile najbolj\u0161e scene v Evropi skvoti v politi\u010dno tekmovalnih obmo\u010djih, kakr\u0161en je bil Berlin s skvoti na Oranienburgstrasse (npr. Tacheles) v devetdesetih po vnovi\u010dni zdru\u017eitvi Nem\u010dij.<\/p>\n

Eno mojih najljub\u0161ih prizori\u0161\u010d se nahaja ravno v tak\u0161ni situaciji. Ljubljanski Klub Gromka, ki ga upravlja kolektiv, na\u010deljuje pa mu kulturni aktivist Miha<\/em> Zadnikar<\/em>, je del \u0161ir\u0161ega skvota Avtonomni kulturni center \u2013 AKC Metelkova. Za\u010del se je, ko je skupina aktivistov zasedla voja\u0161nico biv\u0161e Jugoslovanske ljudske armade takoj po odcepitvi Slovenije od Jugoslavije. Mestne oblasti imajo z njo \u0161e vedno druge na\u010drte: obmo\u010dje sku\u0161ajo preobraziti v nakupovalno sredi\u0161\u010de. Programska raven v klubu je izjemno visoka in prodorna, kar danes te\u017eko vidi\u0161. In po\u010dutje je odli\u010dno, dovolj odli\u010dno za tiste, ki igrajo, in tiste, ki tam postavajo in se dru\u017eijo, da se zanj spla\u010da boriti. Tisti trenutek, ko ne bo ve\u010d tako, bo mesto tja poslalo buldo\u017eerje.[18]<\/a><\/p>\n

STRATEGIJA<\/strong><\/p>\n

O\u010ditno sedanja vlada ZDA ne bo naklonjena argumentom v prid pove\u010danju subvencij za umetnosti New Yorka. Toda \u010de obstaja popularna podpora, ki je nabrala ve\u010d kot 90.000 dolarjev v treh mesecih, da bi pri \u017eivljenju ohranila en sam klub (Tonic), o\u010ditno obstaja mo\u017enost za resen politi\u010den boj na mestni in dr\u017eavni ravni. CBGB’s se zapira, Tonic je ogro\u017een, \u017eupan Bloomberg<\/em> pa govori\u010di o gradnji \u2013 \u010desa \u017ee!? \u0160portnega stadiona, za koga? V katerem mestu pa misli, da \u017eivi? Ti klubi so na\u0161e<\/em> kulturne ustanove. Preprosto, ne smejo jih zapreti, da bo zaradi tega neki bogat cepec \u0161e bolj bogat.<\/p>\n

Uspe\u0161na strategija bi lahko kombinirala dve taktiki:<\/p>\n

1) Politi\u010den pritisk prek naklonjenega mestnega sveta in \u010dlanov dr\u017eavne zakonodaje za javno finan\u010dno podporo, da bi bili prostori histori\u010dnega, umetnostnega pomena, ki jih javnost zares podpira, odprti.<\/p>\n

(Dobrodelno igranje za vsak ogro\u017een klub in vsakega glasbenika na kantu? \u017delim si, da bi imel \u010das, ampak ga nimam. Organizirajmo nekaj, kar se bo resni\u010dno dotaknilo korenin problema in imel bom \u010das.) \u017de vsota 100.000 dolarjev, ki smo jih nabrali za Tonic, bi bila lahko resen dejavnik v kampanji za ponovno izvolitev kogarkoli, ki je dovolj pameten, da bi zastopal volivce, ki so vsoto zbrali.<\/p>\n

2) Direktna akcija, ki bi vklju\u010devala demonstracije, da damo mestu in stanovanjskim lastnikom\/\u00bbdeveloperjem\u00ab jasno vedeti, da ne bomo tolerirali zaprtja glasbene kulture newyor\u0161kega downtowna<\/em>. \u010ce ne bo u\u010dinkov, sledijo skvoterske akcije in uli\u010dni nastopi pred zaprtimi klubi.<\/p>\n

Ko se bo pojavil kak\u0161en \u00bbdeveloper\u00ab z nadvse izvirno idejo, da bi zgradil stanovanje in verigo trgovin, in bo dokon\u010dno z \u017eabico zaklenil CBGB’s ali Tonic, se vsi ustavimo tam za dalj\u0161i no\u010dni koncert. S seboj prinesite kitare, oja\u010devalce na baterije in spalne vre\u010de. Ne pozabite na spajkalno svetilko.<\/p>\n

Obe taktiki morata delovati vzajemno. Politi\u010dni napori se morajo legalno prepletati s skvoterskimi akcijami, demonstracijami in pouli\u010dnimi koncerti. Na primer, \u010de bo prek politi\u010dnih kanalov okro\u017eni javni to\u017eilec opogumljen in bo dal navodila lokalni policiji, da je treba skvote obravnavati kot civilne (skvoterske, v izvornem pomenu) in ne kriminalne (brezpravno vstopanje v prostore) primere, potem sodelujo\u010di ne bodo aretirani.<\/p>\n

Demonstracije, skvoterske akcije in nastopi pred zaprtimi prostori po drugi strani slu\u017eijo za spodbujanje javne podpore za politi\u010dna dejanja. Oboji bi se morali raz\u0161iriti v \u0161ir\u0161o koalicijo, ki bi lahko vklju\u010devala sindikate, skupine najemnikov stanovanj in soseske. Ta strategija je bila v New Yorku \u017ee uspe\u0161na v primeru gibanja najemnikov, ki so ohranili stanovanja.[19]<\/a><\/p>\n

Podobno je koalicija delavcev v restavracijah in hotelih, glasbeni\u0161kega sindikata in mulcev, ki imajo radi Eloise, prepre\u010dila Elad Properties, novim lastnikom hotela Plaza, da bi zaprli hotele Grand Ballroom, Palm Court in Oak Bar skupaj s stotinami sob za goste. Blokada preobrazbe hotela v stanovanjsko zgradbo je ohranila stotine sindikalnih slu\u017eb (in najljub\u0161o h\u010derkino zgodovinsko mesto v New Yorku).<\/p>\n

Globlja podpora, da bi ustavili sesuvanje kulturne scene downtowna<\/em>, je \u017ee okrog nas. Toda sama podpora \u0161e ni postala u\u010dinkovita akcija, saj trati \u010das med \u00bbalternativami\u00ab, ki so od za\u010detka obsojene na propad. Ne predlagam moratorija na dobrodelne koncerte. Toda \u010de bomo tako hitro \u010drpali vodo iz \u010dolna, ne bo \u010dasa, da bi zama\u0161ili luknjo v njem. Kaj hitro bomo zelo utrujeni in mokri.<\/p>\n

Kakor so za \u010dasa prve svetovne vojne dejali wobblies<\/em> (in dokazali): \u00bbKolo, ki \u0161kripa, je treba podmazati.\u00ab<\/p>\n

SKLEP<\/strong><\/p>\n

Ker se trg kr\u010di, cene najemnin rastejo in evropske subvencije padajo, se stanje stvari spreminja. Ker nimamo dr\u017eavnega mehanizma za za\u0161\u010dito tistih, ki jih je \u00bbizdal\u00ab trg, bodo verjetno te spremembe umazane. Toda eksperimentalni glasbeniki nismo edini, ki jim je trg obrnil hrbet: otroci, starej\u0161i, bolni, brezposelni, vsi konzumirajo, ne da bi proizvajali. Trg pravi, \u010de CBGB’s ne zmore mese\u010dne najemnine\u00a0 20.000 dolarjev, potem adijo. In ko bo ta logika zadela staro mamo?<\/p>\n

Glasba in umetnost naj bi bili od nekdaj zmo\u017eni postaviti ognjeni zid pred grozljivostjo tega vpra\u0161anja, nujno za\u0161\u010dito pred tistimi pohlepne\u017ei in ideolo\u0161ko brutalnimi, ki jim lahko odgovorimo: \u0161e pomnite, mi naj bi bili \u00bbkanar\u010dki v rudniku premoga\u00ab.<\/p>\n

No, zadnje novice iz rudnika pravijo, da kanar\u010dek na dnu kletke komaj \u0161e diha. Zatorej tisti, ki \u0161e cenite, \u010desar trg ne, pozor!<\/p>\n

\"\"<\/a>
Marc Ribot Spiritual Unity - klub Tonic<\/figcaption><\/figure>\n

Opomba o etiki dobrodelne produkcije<\/strong><\/p>\n

V sedanji krizi in pozivih k voluntarizmu je opazna tendenca v naziranju, da je \u0161irokogrudnost glasbenikov samoumevna. Ker se plemenita institucija dobrodelnosti vse bolj zamenjuje s hordo obupancev, ki zmanj\u0161ujejo te\u017eko pridobljene cenovne postavke za \u0161pile, da bi promovirali svojo glasbo, ali s prestra\u0161enimi ustvarjalci, ki zaslu\u017eek odstopajo lastnikom klubov, da bi obdr\u017eali zaposlitev, bi rad predlagal nekaj temeljnih pravil in sugeriral, da glasbeniki lahko kolektivno odstopijo od dela za glasbene organizatorje, ki jih kr\u0161ijo.<\/p>\n

1. \u010ce je glasbenik\/vodja benda pristal, da bo igral na dobrodelnem koncertu ali da bo prispeval posneto glasbo za dobrodelno plo\u0161\u010do, je to v redu. Toda tisto, kar mora biti podarjeno, je dobi\u010dek in ne pla\u010dilo za delo. Profit je, kar ostane, ko so izpla\u010dani spremljevalni glasbeniki. Napro\u0161anje spremljevalnih glasbenikov, naj igrajo zastonj, je po definiciji prisila obeh \u2013 vodje benda in organizatorja. Organizatorji\/promotorji: ho\u010dete \u00bbpomagati sceni\u00ab? Dobro, najprej pla\u010dajte po pla\u010dilni lestvici. \u010ce si tega ne morete privo\u0161\u010diti, nehajte javkati in za\u010dnite lepiti plakate v sose\u0161\u010dini. (Tudi ti, mama.)[20]<\/a><\/p>\n

2. Vsako najmanj\u0161e napeljevanje, da lahko nekdo, ki ne pristaja na igranje na dobrodelnem koncertu, izgubi zaposlitev ali da jo lahko s pristankom na igranje dobi, je jive<\/em>, prevarantski \u010dvek.<\/p>\n

3. Pogovor o tem, ali igrati na dolo\u010denem dobrodelnem koncertu ali prispevati CD, je zasebna zadeva med ustvarjalcem in organizatorjem. Organizacije ne smejo objaviti imen ustvarjalcev, ki niso pristali na dobrodelno donacijo \u010dasa ali posnetkov iz katerega koli razloga \u017ee. Revija Wired, prosim, \u010de to preberete![21]<\/a><\/p>\n

4. Transparentnost, preglednost: nepridobitne finance so \u017ee odprte za javni vpogled. V izjemni situaciji, v kateri zasebnik prosi za donacije, mora le-ta poskrbeti za pregledno stopnjo prikaza finan\u010dnega razreza, s podrobnim javno objavljenim razrezom, koliko denarja je bilo pridobljenega in koliko porabljenega.<\/p>\n

5. Odgovornost\/ra\u010dunovodenje: profitna zasebna koncertna prizori\u0161\u010da, ki pri skupnosti glasbenikov i\u0161\u010dejo stalno subvencijo v obliki dobrodelnih koncertov, imajo obveznost do te skupnosti in morajo vzpostaviti mehanizme za njeno sodelovanje pri programsko-poslovnih odlo\u010ditvah. Za\u010deti se mora dialog o naravi teh mehanizmov in o polnomo\u010dju skupine donatorjev pri uveljavljanju spo\u0161tovanja njenih prioritet. Morda je bolje, da bi namesto neposredne donacije posameznemu prizori\u0161\u010du (obi\u010dajno te potekajo brez legalno zavezujo\u010de \u00bbizjave o misiji\u00ab) dobrodelni izkupi\u010dek \u0161el najprej prek skupnostnega sklada. Njegovi zaupniki bi s prizori\u0161\u010dem, ki bi prejelo nabrani denar, sklenilo pogodbo. Ravno pogodba bi ga zavezala k nadaljevanju poslanstva, za katerega so donatorji dali svoja sredstva.[22]<\/a><\/p>\n

6. Tudi prizori\u0161\u010da, profitna in neprofitna, ki jim obratovanje omogo\u010data ekonomski kolektiv ali politi\u010dna akcija skupnosti, morajo razviti podobne mehanizme \u00bbodgovornega ra\u010dunovodenja\u00ab. Skupnost bi morali predstavljali neprofitni sveti, ki bi bili posvetovalni organ ob glavnih odlo\u010ditvah.[23]<\/a><\/p>\n

Prevod: I\u010do Vidmar<\/em><\/p>\n

(Besedilo je bilo prvi\u010d objavljeno v ukinjeni glasbeni reviji Muska, \u0161t. 9\/10, sep.\u2013okt. 2005. Ponovno ga objavljamo s privoljenjem avtorja.)<\/em><\/p>\n

[1]<\/a> V Tonicu sem odigral \u0161tiri dobrodelne koncerte tudi v tednu po 11. septembru 2001. \u010ceprav smo prihodek od vstopnine namenili skladu gasilcev in rde\u010demu kri\u017eu, je bil drug razlog za dobrodelnost nemoteno odprtje kluba v \u010dasu, ko je bil avtomobilom, pa tudi pe\u0161cem izven obmo\u010dja kluba dostop do kluba onemogo\u010den.<\/p>\n

[2]<\/a> Drugi razlog, zakaj smo dobrodelno igrali za Tonic v tednih po 11. septembru, sta bila umik kanadske vlade od dogovorjenega finan\u010dno podprtega programa, v katerem naj bi sodelovali kanadski glasbeniki, in pa policijske blokade, ki so prizadele posel.<\/p>\n

[3]<\/a> Tudi klub The Knitting Factory si je prislu\u017eil teko\u010de \u00bb\u0161tipendiranje\u00ab (ne da bi donatorji zanj vedeli ali nanj pristali), preden je v dobr\u0161ni meri nehal predstavljati novo glasbo okrog leta 2000 ali 2001. Podjetje Knitmedia se je pred kratkim izvensodno poravnalo z 28 ustvarjalci, ki so snemali za zalo\u017ebo Knitting Factory. Grozili so mu s to\u017ebo, saj jim ni izpla\u010dalo dele\u017ea od pravic posnetih\/zalo\u017eenih plo\u0161\u010d. Ve\u010dini glasbenikov je hi\u0161a izpla\u010dala ve\u010d kot 1000 dolarjev, vsak je pridobil pravice do master<\/em> tonskega posnetka in dobil neprodane zaloge svojih plo\u0161\u010d. Ker je \u0161lo za izvensodno poravnavo, pravzaprav ne vemo zagotovo, ali so bile trditve o neizpla\u010dilih resni\u010dne oziroma v kolik\u0161ni meri je ta dele\u017e neizpla\u010danega denarja dr\u017eal no\u010dni klub nad vodo. To mo\u017enost omenjam, ker navaja k daljnoro\u010dnej\u0161emu in \u0161ir\u0161emu vzorcu \u2013 k potrebi po subvencijah, ki naj bi jih prejemali posredniki nove muzike.<\/p>\n

[4]<\/a> Zorn je tedaj predvsem ugovarjal neprijetni atmosferi zagnanega podjetni\u0161tva. Na dan je udarilo, ko so odkrili, da je Knitting Factory v \u017eivo prek spleta brez vednosti in pristanka ustvarjalcev prena\u0161al tonske vaje. Drugi, tudi sam, smo imeli podobne pomisleke. Danes je jasno, da je to pehanje, ki smo ga zani\u010devali, pomagalo polniti veliko dvorano in \u0161tevilnim, vklju\u010dujo\u010d Johnu Zornu in meni, dalo najve\u010dji zaslu\u017eek od pobrane vstopnine v newyor\u0161kih no\u010dnih klubih za kar nekaj \u010dasa.<\/p>\n

[5]<\/a> Obi\u010dajno \u0161e danes zahtevajo lokalno ekskluzivnost vsaj 2 tedna pred koncertom in po njem.<\/p>\n

[6]<\/a> \u010ceprav razlikujem med \u00bbjazzom\u00ab in \u00bbnovo muziko\u00ab, njune meje \u0161e zdale\u010d niso ne jasne ne univerzalne. Evropske opredelitve jazza so zgodovinsko precej \u0161ir\u0161e od ameri\u0161kih. \u00bbJazzovski\u00ab festivali v Evropi so leta gostili eksperimentatorje z newyor\u0161kega downtowna<\/em> od predstavnikov \u00bbno-wavea\u00ab Lounge<\/em> Lizards<\/em> in Arta<\/em> Lindsaya<\/em> do razli\u010dnih projektov Johna Zorna. Danes so na evropskih festivalih popularni \u010dika\u0161ki improvizatorji, ki izhajajo iz jazza, kakor ga pojmujejo Ameri\u010dani, a so obenem \u0161ir\u0161i od te opredelitve.<\/p>\n

[7]<\/a> Subvencije \u00bbevropske kulturne izjeme\u00ab napadajo. Berlusconijeva<\/em> stranka Forza Italia opu\u0161\u010da dolgoletne vladne programe za umetnike. Skupina z imenom \u00bbItalijanski jazzovski uporniki\u00ab je stopila skupaj, da politi\u010dno govori za glasbenike, ki so izgubili podporo. Nekajmese\u010dne velike demonstracije in \u0161trajki, ki jih je organizirala francoska \u00bbIntermittants du Spectacle\u00ab, niso obrodili sadov in niso omajali Raffarinovih<\/em> pobud, ki so izni\u010dile velik del sistemske vladne podpore umetnostim, ki so bile v veljavi od \u0161tiridesetih let. To so primeri bojev, ki se razli\u010dno odvijajo v ve\u010dini evropskih dr\u017eav.<\/p>\n

[8]<\/a> Newyor\u0161ki program TIL, ki je omogo\u010dal stanovalcem, da so kupili od mesta zase\u017eena stanovanja, je drasti\u010dno omejen. Stabilizacije najemnin je vse manj zaradi pomanjkanja nadzora nad praznimi stanovanji in drugih sredstev. Skoraj polovica skladateljev s t. i. nove glasbene scene downtowna<\/em> \u2013 Elliott<\/em> Sharp<\/em>, John Zorn, Anthony<\/em> Coleman<\/em> in drugi \u2013 \u017eivi v biv\u0161i stavbi na Sedmi vzhodni ulici, ki je bila del TIL-ovega programa. Mesto New York je na za\u010detku osemdesetih stanovalcem stanovanja oddalo za 250 dolarjev mese\u010dno. Od leta 1982 do 1990 sem \u017eivel v hi\u0161i, ki ji je sodi\u0161\u010de dolo\u010dilo upravitelja in nikdar nisem pla\u010dal ve\u010d kot 300 dolarjev na mesec. Po tem se je moja mese\u010dna najemnina v East Villageu obdr\u017eala na 750 dolarjih. Mladi glasbeniki danes nimajo prilo\u017enosti, da bi pri\u0161li do tak\u0161nih najemni\u0161kih ugodnosti, ki so osvobodile mojo generacijo in ji omogo\u010dile eskperiment.<\/p>\n

[9]<\/a> V Nem\u010diji se je kulturni bud\u017eet sprva skr\u010dil po ponovni zdru\u017eitvi obeh Nem\u010dij. Sedaj se je \u0161e bolj. Ve\u010dina sredstev je z vladno odlo\u010ditvijo iz srede devetedesetih let o 30-odstotnem obdav\u010denju bruto zneska za tuje ustvarjalce postala domala nedostopna.<\/p>\n

[10]<\/a> Redki glasbeniki so pripravljeni govoriti o bole\u010dini, ki jim jo je prizadejala izguba subvencij, podpor, prihodka. Obstaja beseda za glasbenika, ki priznava, da mu je te\u017eko \u2013 zguba. Bolj\u0161e so govorance, koliko \u00bbprojektov\u00ab imamo, kako zaposleni in \u00bbutrujeni\u00ab smo. Iz\u010drpanost je veliki ozna\u010devalec na\u0161ega \u010dasa, o\u010ditna izraba tistih, ki jim za konzumiranje ni ostalo ni\u010d drugega kakor njihov \u2013 spanec.<\/p>\n

V odsotnosti resnicoljubnega glasbeni\u0161kega govora pa je bil javni diskurz sposoben predstaviti \u0161tevilne spremembe, ki so prispevale k obubo\u017eanju glasbenikov, kot dobrodo\u0161le. Vodijo ga ljudje s finan\u010dnim interesom in so povezani z zgoraj na\u0161tetimi pojavi. Govori\u010dijo o novih tehnologijah in poslovnih formacijah, ki \u00bbumetnike osvobajajo od sistema velikih zalo\u017eb\u00ab itd. itd. Zna\u010dilen za ta \u017eanr je \u010dlanek Breaking the Pop Stranglehold Neilla<\/em> Straussa<\/em> (v NY Times Arts and Leisure, 9. maj 1999): \u00bbNedavni zasuki \/…\/ so glasbenikom jasno pokazali, da struktura velikih zalo\u017eb plo\u0161\u010d ne slu\u017ei ne njihovim finan\u010dnim ne umetni\u0161kim ciljem.\u00ab \u00bb\/…\/ (D)o\u017eivljamo pomemben trenutek v glasbeni zgodovini \/…\/. Okno se je odprlo. \u017drtvovanje umetni\u0161ke svobode za komercialni uspeh ni ve\u010d nujnost.\u00ab<\/p>\n

Po Straussu je napo\u010dil \u010das za vstajo glasbenikov, za pokop velikih zalo\u017eb in za \u00bbzlom korporativnega objema\u00ab, \u00bbsesutje smrtonosnega objema popa\u00ab, \u00bb(konec) pop birokracije\u00ab.<\/p>\n

Sre\u010da za nas: \u00bb\/…\/ (N)ekaj jih je izstopilo in posku\u0161ajo vse, da bo posel bolj\u0161i za glasbenike in njihove fene\u00ab, ki \u00bbbo glasbenikom omogo\u010dil njihovo svobodo \/…\/\u00ab<\/p>\n

Tako v odgovoru na veliko vpra\u0161anje, \u00bbod kod prihaja za\u010detni denar za plo\u0161\u010de skupin in promocijo njihove glasbe\u00ab, \u010dlanek ponuja le eno re\u0161itev, veleiznajdbo internetnega podjetnika in \u0161minkerja Jarona<\/em> Lanierja<\/em>: voluntarizem: \u00bb\/…\/ (U)spe\u0161ni glasbeniki bodo pomagali novim pri njihovih za\u010detkih.\u00ab<\/p>\n

Gospoda Strauss in Lanier: \u0161est let kasneje, potem ko so bili odpu\u0161\u010deni tiso\u010di iz neodvisnih zalo\u017eb, zavr\u017eene stotine glasbenikov, nekateri nikdar niso ve\u010d podpisali za zalo\u017ebo, ko je zmaj velikih zalo\u017eb kon\u010dno na kolenih in prodaja le \u0161e dolgo\u010dasne pop CD-je tistim, ki si jih ne morejo zape\u010di sami, vaju spra\u0161ujem: kako je kaj z vajino revolucijo neodvisnih? So \u00bbuspe\u0161ni glasbeniki\u00ab stopili naprej, kakor sta napovedovala? Je za\u010detni kapital, ki so ga vlo\u017eili, vsaj pribli\u017ebo enak tistemu, ki so ga neko\u010d hudobni kapitalisti namenili za snemalni prora\u010dun? Ali zaradi tega glasbeniki\/umetniki\/skladatelji \u017eivijo bolje? Ali ve\u010d zaslu\u017eijo? Se je zgodil velik estetski kakovostni preskok?<\/p>\n

\u010ce je odgovor na ta vpra\u0161anja nikalen (ne bodimo skromni, je NE<\/em>!), potem je morda za izgube neodvisnih in velikih krivo ilegalno snemanje z interneta, izmenjava glasbenih datotek in peka cedejev. Toda mar niso te rabote obi\u010dajno predstavljene kot \u010dudovita osvoboditev za glasbenike.<\/p>\n

V \u010dlanku Where Music Will Be Coming From (NY Times Magazine, 17. marec 2003) Kevin<\/em> Kelly<\/em> odkrito priznava, da bo svobodno digitalno kopiranje pogubilo prihodek od prodaje posnetega gradiva. Toda glasbeniki in skladatelji naj ne skrbijo. Ker je posneti proizvod razvrednoten, se bo \u00bbzgodil preskok na vrednostni osi\u00ab med \u017eivo in posneto glasbo. Tako naj bi ve\u010d vredna \u017eiva glasba nadomestila izgubo od prodaje plo\u0161\u010d. Za name\u010dek bo vse v redu, saj bodo nove mo\u017enosti vstopa na trg za glasbenike kompenzirale tam, kjer jemlje digitalna tehnologija, to so \u00bbopcije, ki se multiplicirajo\u00ab.<\/p>\n

Gospod Kelly: kako ob vseh \u00bbmultipliciranih opcijah\u00ab shajajo pogumni novi \u00bbindie\u00ab bendi? Tisti, za katere vem, \u0161e vedno kro\u017eijo po dr\u017eavi, kakor so vedno po\u010deli, le da so brez podpore zalo\u017eb. In zdi se, da za koncerte niso ni\u010d bolje pla\u010dani. Au contraire, Kevin. Manj so pla\u010dani in, kakor ka\u017ee povodenj zapiranja klubov v downtownu<\/em>, jih je vse manj. Ker sem ravnokar odigral svoj peti nepla\u010dani koncert v desetih dneh, da bi pomagal glasbenim prijateljem v stiski in klubom, si res sr\u010dno \u017eelim, da bo ta re\u010d \u010dim prej \u00bbpresko\u010dila\u00ab.<\/p>\n

***<\/p>\n

Ob vsem \u017eurnalisti\u010dnem napihovanju o\u010ditno nobeden ni zares zainteresiran za \u0161tudijo, kako so te spremembe dejansko vplivale na resni\u010dno \u017eivljenje glasbenikov in skladateljev. V odsotnosti resne raziskave in brez dostopa do informacij na makroravni si glasbeniki upad osebnega prihodka najraje razlagajo kot osebni flop: manj me pla\u010dujejo zato, ker svet manj ceni mojo glasbo, manj jo ceni, ker sem zani\u010d.<\/p>\n

Medtem je najbolj nadarjen mladi basist, kar jih poznam v New Yorku, leto in pol spal v svojem avtu. Najbolj nadarjenemu vibrafonistu v mestu grozijo z izgonom iz njegovega stanovanja na ulici Norfolk. Zelo spo\u0161tovani prijatelj \u2013 skladatelj se prebija z igranjem klavirja za 50 dolarjev. Drugi so pobegnili v akademska okolja izven New Yorka. Nekateri so pustili glasbo. K omenjenim podpornim koncertom naj dodam, da sem letos te\u017eko stoje\u010dim klubom podaril tehni\u010dno opremo v vrednosti prek 1000 dolarjev. Ve\u010d kot 1000 dolarjev od dogovorjenega dele\u017ea od vstopnine sem podaril klubu Tonic, in \u0161e v dveh klubih sem igral pod obi\u010dajno ceno, da bi se le postavili na noge.<\/p>\n

[11]<\/a> \u010ce je bil \u00bbnaredi sam\u00ab skoraj \u00bbnaravni\u00ab odgovor mojih sodobnikov na nastali dizaster, lahko odgovorim: bil je tudi moj. Ko sva na za\u010detku 90-ih z Elliottom Sharpom razglabljala o izkori\u0161\u010danju v klubih, sva se odlo\u010dila, da bova z njim pretrgala in sva \u00bbbookirala\u00ab lasten koncert v lokalu Gas Station na Aveniji B in drugi cesti. Ko sva popla\u010dala najem ozvo\u010denja, stro\u0161ke ogla\u0161evanja in najem prostora, nama je ostalo 20 dolarjev, del\u010dek tega, kar bi zaslu\u017eila v klubih, vendar ob dvojni koli\u010dini vlo\u017eenega dela. Mar to pomeni, da klubi niso bili zares izkori\u0161\u010devalski in da se ni dalo ni\u010d storiti? Nikakor ne: poznej\u0161e kolektivne akcije Noise Action Coalition in Take-it-to-the-bridge.com so dokazale izkori\u0161\u010danje in so ga uspele zmanj\u0161ati. V najinem in drugih primerih je DIY le zadovoljil ideolo\u0161ko potrebo, da smo podkurili opoziciji, a to nas je stalo denarja.<\/p>\n

[12]<\/a> Neskon\u010dna retorika, po kateri se mali posli oziroma malo zasebno lastni\u0161tvo t. i. \u00bbindie\u00ab (neodvisnih) zalo\u017eb opisujejo kot \u00bbalternativa\u00ab, samo prikriva dejstvo, da predlagani posli izklju\u010dujejo \u0161tevilne potencialne glasbenike (ne morejo si privo\u0161\u010diti produkcije lastnih plo\u0161\u010d) in so zna\u010dilni \u2013 niso pa \u00bbalternativa\u00ab \u2013 za obi\u010dajen post-moderni posel. V \u00bbindie posli\u010du\u00ab ustvarjalec namre\u010d \u0161e ve\u010d osebno tvega, saj ne dobi ve\u010djega predujma kakor pri ve\u010djih zalo\u017ebah in lahko samo \u010daka na bolj\u0161i dele\u017e od morebitne prodaje plo\u0161\u010d.<\/p>\n

[13]<\/a> V zvezi s tem je vsaj zanimiv predlog o ustanovitvi muzeja kulture downtowna<\/em>, ki se je oblikoval v organizaciji Philipa<\/em> Hartmana<\/em> FEVA. Denar naj bi pridobivali z dobrodelnimi koncerti. Tak\u0161en muzej bi si po\u0161teno zaslu\u017eili in od njega bi glasbeniki imeli koristi. MOMA in Metropolitan Museum of Arts sta pomembna igralca in finan\u010dna podpornika scene vizualnih umetnosti. Oba sta kombinacija dr\u017eavnih subvencij in donacij najbogatej\u0161ih, najvplivnej\u0161ih mestnih mogo\u010dnikov. \u00bbMet\u00ab, denimo, so ustanovili bankirji in industrialci iz ekskluzivnega kluba Union League in NE razstavljeni umetniki. Tak\u0161en muzej bi moral biti ve\u010d kot mavzolej kulture, ki je na dobri poti k uni\u010denju.<\/p>\n

[14]<\/a> Prava akcija se dogaja na vrhu subvencionirane verige pridelave hrane, kjer 10 odstotkov prejemnikov subvencij \u2013 ve\u010d kot 305.023 posameznikov, partnerstev, korporacij, posestev in \u0161tevilnih drugih entitet \u2013 vzame 72 odstotkov od celotnega pla\u010dila, ki ga zagotavlja davkopla\u010devalski denar za konzerviranje, blagovno produkcijo in program proti naravnim ujmam v zadnjih devetih letih. (Po analizi EWG to pomeni \u0161e za nadaljnji odstotek povi\u0161an dele\u017e najvi\u0161jih 10 odstotkov v zadnjih osmih letih). Pobrali so povpre\u010dno 309.823 dolarjev vsak, pribli\u017eno 34.000 dolarjev na leto. Elita v tem svetu odvisnosti od vlade je nabrala \u0161e ve\u010d. 4 odstotki prejemnikov najvi\u0161jih subvencij pomenijo ve\u010d kot 122.000 prejemnikov. \u0160e vedno stanejo davkopla\u010devalce 65 milijard dolarjev v devetih letih, dobijo torej 59.000 dolarjev letno.<\/p>\n

Pri tej vsoti je vredno spomniti, da je to povpre\u010dni prihodek ameri\u0161kega gospodinjstva v letu 2003. Toda povpre\u010dno gospodinjstvo na farmi je druga zgodba. Zaslu\u017eilo je okrog 10.000 dolarjev ve\u010d, pribli\u017eno 68.605 dolarjev na leto. \u010ce strnem subvencijsko ironijo varovalne mre\u017ee\u00a0 za dru\u017eine farmerjev, skorajda ves priliv povpre\u010dnega gospodinjstva na farmi, 89 odstotkov, prihaja iz ne-farmskih virov, iz slu\u017eb v mestih ali od drugod. Ne samo, da vladne subvencije ne ohranjajo dru\u017einske farme. \u0160e kmetovanje je ne.<\/p>\n

Vir: www.ewg.org<\/a> (Environmental Working Group in EWG Action Fund, 2005)<\/p>\n

[15]<\/a> Stanje je analogno uporabi dobrodelnosti za nadomestilo zdravstvenega zavarovanja. Gre za plemenito idejo, ki se zdi izvedljiva, ko so ljudje s scene stari dvajset in trideset let. Takrat se nesre\u010de in huj\u0161e bolezni pripetijo vsaka tri, \u0161tiri leta. Ko pa ta skupina vstopi v svoja petdeseta in \u0161estdeseta leta in stro\u0161ki zdravljenja za enega nara\u0161\u010dajo do 50.000 dolarjev letno, zamisel eksponentno postane manj mogo\u010da.<\/p>\n

Tu lahko sindikat pritisne na delodajalce, da bi ustanovili fundacijo s skupnim zdravstvenim na\u010drtom (ravnokar so propadla pogajanja o izbolj\u0161anju pogojev za polzaposleno, mobilno, free-lance<\/em> delovno silo z lastniki klubov v downtownu<\/em>). Z dostopno zdravstveno politiko lahko intervenira dr\u017eava. Ali pa pustijo ljudi, da ostanejo brez zdravstvene oskrbe.<\/p>\n

[16]<\/a> Vnovi\u010d odpiram vpra\u0161anje dr\u017eavne finan\u010dne podpore, ne zaradi svoje zaljubljenosti v subvencije, marve\u010d zaradi ljubezni, fenovstva do glasbe. Vem, kaj je to glasbo ustvarilo. Iz te razprave bi bilo potrebno odplakniti ideologijo. Napo\u010dil je \u010das, da nehamo poslu\u0161ati ideologe radikalnega trga, katerih avtoritativni forumi in bli\u017eina oblasti so odvisni od njihove povezave z ustvarjalci najve\u010djih voja\u0161kih\/agrokulturnih dr\u017eavnih subvencij v ameri\u0161ki zgodovini. \u010ce predlagam subvencioniranje koncertnih prostorov, \u0161e ne pomeni, da kli\u010dem Stalinovega<\/em> duha. Po drugi strani pa bi moral biti nekdo enako svoboden pri kritiki obi\u010dajno nadvse dolgo\u010dasnega sveta subvencioniranih ustanov, ne da bi pri tem klical duhove Reagana<\/em> in Thatcherjeve<\/em>.<\/p>\n

[17]<\/a> Zagovorniki zasebnega lahko upravi\u010deno poka\u017eejo na eno glavnih dobrin \u00bbletenja pod radarjem\u00ab. Preve\u010d odkrito zagovarjanje javnega financiranja lahko ogrozi eno izmed subvencij, ki jo u\u017eivajo \u0161tevilni glasbeniki: ve\u010dina izpla\u010danega denarja izhaja iz \u010drnega denarnega trga. Celo subvencionirani evropski festivali izvajalcem pogosto pla\u010dajo v gotovini. Industrija se skorajda ni upirala, ko so evropske vlade druga za drugo sesuvale to prakso. Tako je celo Nem\u010dija uvedla tretjinski davek na bruto izpla\u010dilo na vse nastope nenem\u0161kega izvora, ki so sesule enega glavnih trgov jazza in nove muzike. Dr\u017ea industrije \u00bbglavo v tla in upajmo, da ne bo \u0161e slab\u0161e\u00ab za\u010denja spominjati na razvpito propadlo strategijo marginalizirane skupine v Nem\u010diji pred 65 leti. Strategija deluje, dokler deluje, in ko ne deluje ve\u010d, je najbolje imeti pri roki na\u010drt za izhod v sili.<\/p>\n

[18]<\/a> Lokalni prijatelji so mi povedali, da se kaj lahko pripeti, da bo sedanji nadzor nad Metelkovo pre\u0161el v roke tistih s preozko agendo, da bi ohranili simpatije dovolj\u0161njega \u0161tevila ljudi, nujnega za obrambo skvota. Upajmo, da ne. Toda tudi \u010de se to zgodi, osnovna poanta \u0161e vedno dr\u017ei. Ni dinamike brez mo\u017enosti propada. Bolj\u0161a razpr\u0161ena, aleatori\u010dna umetni\u0161ka scena kakor nobena (ali tista, ki jo povsem dolo\u010dajo tr\u017eni imperativi).<\/p>\n

[19]<\/a> Kot organizator Chelsea Coalition on Housing sem leta 1982 sodeloval v skvoterski akciji na stavbo med 333. zahodno cesto in 16. ulico, da bi za\u0161\u010ditili najemnike pred lastnikom, ki je hotel izprazniti stavbo s taktikami zastra\u0161evanja. Ker smo uporabili zgoraj opisane taktike, smo na sodi\u0161\u010du zmagali in pridobili legalnega upravitelja na stavbi 7 a, za\u0161\u010ditili preostale najemnike in ohranili stavbo z znosno najemnino za naslednjih 20 let.<\/p>\n

[20]<\/a> Lokalni, newyor\u0161ki sindikat glasbenikov (lokalna enota 802 sindikata AFM \u2013 \u00bbAmeri\u0161ke zveze glasbenikov\u00ab) gre v izjemne podrobnosti pri za\u0161\u010diti ranljivih \u2013 po statusu svobodnih \u2013 glasbenikov pred prisilo: ko orkester igra dobrodelni koncert, so vsi \u010dlani pla\u010dani. Svoje pla\u010dilo sicer lahko podarijo (ali ne) organizaciji, za katero so igrali, toda sindikat je vzpostavil strukturo, po kateri so vse donacije anonimne. Tako posameznim \u010dlanom orkestra uprava orkestra ali obdarovana organizacija, ki je obi\u010dajno orkestrov delodajalec, ne morejo gledati pod prste.<\/p>\n

[21]<\/a> Revija Wired je objavila seznam imen umetnikov, ki niso hoteli sodelovati pri njenem brezpla\u010dnem legalnem CD-ju, ki ga je bilo mo\u010d \u00bbsneti\u00ab s spleta.<\/p>\n

[22]<\/a> Razkritje: \u010ceprav sem vedno (tudi na dobrodelnih koncertih za Bomb Magazine, PS 29 in drugih) vztrajal pri pla\u010dilu za spremljevalne glasbenike v svojem bendu, na dveh preteklih politi\u010dnih dobrodelnih prireditvah, ki sem ju sam organiziral, niso bili pla\u010dani. Od tedaj sem pri\u0161el do sklepa, da na svetu ni pomembnej\u0161ih \u00bbstvari\u00ab od pravice delovnih ljudi, vklju\u010dno z nami, da so obravnavani po\u0161teno. \u010ce je glasbenik zelo naklonjen neki vi\u0161ji \u00bbstvari\u00ab, lahko napi\u0161e \u010dek kakor drugi. Najprej morajo biti pla\u010dani, kakor vsi ostali, nato imajo na voljo izbiro.<\/p>\n

[23]<\/a> Ni\u010d od zgoraj na\u0161tetega naj ne bil nekak\u0161en poziv k skupnostnemu mikroupravljanju dnevnega programiranja koncertov, kar bi neizbe\u017eno postalo neobvladljiva no\u010dna mora.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Manifest Marca Ribota s predgovorom in prevodom I\u010da Vidmarja…<\/p>\n","protected":false},"author":35,"featured_media":1297,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-1279","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1279","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/35"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1279"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1279\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6138,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1279\/revisions\/6138"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1297"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}