{"id":12841,"date":"2015-08-03T16:03:29","date_gmt":"2015-08-03T14:03:29","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12841"},"modified":"2015-08-03T16:03:29","modified_gmt":"2015-08-03T14:03:29","slug":"konji-in-stratocastri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12841","title":{"rendered":"Konji in Stratocastri"},"content":{"rendered":"

Leto\u0161nje leto je leto, v katerem skoraj po teko\u010dem traku odhajajo mojstri in mojstrice, od B. B. Kinga do Cille Black. Pa tudi leto jubilejev in praznovanj. Generacije, ki so odra\u0161\u010dale v \u0161estdesetih, se bodo br\u017e\u010das spomnile silne energije, s katero je leta 1965 na sceno udarila zasedba The Who. Nastali so The Velvet Underground, pa tudi bendovske staroste, Beatli in Stonesi, so se iz pop kvarteta in bluesovskih upornikov spremenili v umetni\u0161ki sili, ki sta pomembno zaznamovali preostanek \u0161estdesetih in tudi prihodnje desetletje. Stonesi so leta 1965 ustvarili Satisfaction, ki je postala nekak\u0161na generacijska himna. Takisto My Generation Whojev, ki je z napadalnim ritmom in pomenljivo pevsko interpretacijo povzela strahove in upanja mladih. Bob Dylan je tega leta izdal obe svoji najpomembnej\u0161i plo\u0161\u010di. Deset let pozneje je delo teh starost nadaljevala pe\u0161\u010dica mladih ustvarjalcev, ki jim ni bilo vseeno, kako predstavljajo svojo glasbo. Linijo pravovernega bluesovskega rocka so v Angliji dr\u017eali Dr. Feelgood z Wilkom Johnsonom, v ZDA pa sta iz\u0161li dve plo\u0161\u010di, ki veljata za br\u017e\u010das najvplivnej\u0161i rockovski deli sedemdesetih, tudi po literarni plati: Born To Run Brucea Springsteena in Horses Patti Smith<\/em><\/a>.<\/p>\n

Slednja se je v nedeljo, 2. avgusta 2015, \u017ee drugi\u010d ustavila v Ljubljani. Obele\u017euje namre\u010d \u0161tiridesetletnico zgoraj omenjenega albuma, ki \u0161e vedno velja za njeno temeljno delo. Na njem je zdru\u017eila izro\u010dilo rockovske glasbe in newyor\u0161ke podtalne pesni\u0161ke \u010dutnosti, ki so jo na sceno v \u0161estdesetih pripeljali Lou Reed in njegovi Velveti. Gre torej za hibrid, s katerim si je \u017ee pred izidom plo\u0161\u010de prislu\u017eila spo\u0161tovanje med newyor\u0161kimi alternativci. A \u010de mislite, da gre za \u201coldies act\u201d in nostalgi\u010dna obujanja starih \u010dasov, ste se zmotili. Patti Smith svoje delo izpred \u0161tiridesetih let izdatno kontekstualizira v sodobnosti.<\/p>\n

\"Patti<\/a>foto: \u017diga Koritnik<\/p>\n

Patti Smith je generacija, ki se na osebni izkaznici nagiba k \u0161tevilu 70, a tega na odru ni zaznati. Postarala se je dostojanstveno, njena energija pa pri\u010da o tem, da ima \u0161e precej povedati in da se ne misli umiriti v salonskih okoljih in igri\u0161\u010dih za golf. Zdaj zna sicer biti tudi prijazna gospa, ki se iskreno veseli odziva poslu\u0161alcev in jih tudi nagovori \u2013 v obeh inkarnacijah. Tako smo na koncertu sli\u0161ali njen jezni, aktivisti\u010dni pol, ki je pozival na boj proti apatiji in korporativnemu izkori\u0161\u010danju, pa tudi njen prijazni pol, ki se je smehljal z odra in z nekaj kratkimi nagovori pospremil plo\u0161\u010do Horses v novo obdobje. Kdo bi dejal, da ta aktivizem po tolikih letih, karieri in materialni varnosti ne more biti ve\u010d iskren in da ji potemtakem tega sploh ne bi bilo treba ve\u010d po\u010deti. Pa se ji \u0161e vedno da. Bolj verjetno je, da je tudi zaradi ne preve\u010d lahkega \u017eivljenja obdr\u017eala socialni \u010dut, ki ga nekateri bogata\u0161ki Liberaceji po toliko in toliko uspe\u0161nicah zatrejo; sploh, \u010de so ga \u017ee na za\u010detku uporabljali zgolj kot reklamo. Pa tudi\u2026 Patti Smith klasi\u010dnih uspe\u0161nic pravzaprav sploh ni imela, morda samo tisto iz leta 1978, Because The Night, tesno povezano s so-jerseyjevskim \u201c\u0160efom\u201d. Tudi omenjeni Bruce Springsteen pred letom 1980, torej dobrih sedem let po izidu prvega albuma, ni imel klasi\u010dno uspe\u0161nih malih plo\u0161\u010d na lestvicah, \u010de morda izvzamemo singl Born To Run.<\/p>\n

\"Patti<\/a><\/p>\n

Kako pa je bilo na koncertu? Najprej smo sli\u0161ali celoten album Horses v ustreznem vrstnem redu od prve do zadnje pesmi, za\u010den\u0161i z znamenitim medleyjem Gloria (In Excelsis Deo)<\/em>. Pesem Vana Morrisona iz leta 1964, ko jo je pel z zasedbo Them, se u\u010dinkovito preliva z avtorsko poezijo Patti Smith. Tudi v (polno zasedenih) Kri\u017eankah je med ob\u010dinstvom takoj zavr\u0161alo ob znamenitem verzu o Kristusovi \u017ertvi. Gloria se je ponovila pozneje v prav tako u\u010dinkovitem ven\u010dku Land<\/em>, kjer z vkorporiranjem uspe\u0161nice Wilsona Picketta Land Of 1000 Dances<\/em> Smithova priklicuje zdaj tako proslulo svobodo \u0161estdesetih. Povezuje jo tudi s svobodo pesni\u0161kega in nasploh umetni\u0161kega ustvarjanja. To pa je bistvo duha rokenrola, kot sta ga ustvarili kitari Gibson Les Paul in Fender Stratocaster. Obe smo v izdatni meri sli\u0161ali na koncertu. Pet\u010dlanska zasedba (kitara, bas, bobni, klaviature in glas protagonistke) je odli\u010dna in dobro uigrana. Posamezni akterji so se izdatno izmenjevali za glasbili. Tako je Lenny Kaye<\/em> igral tudi bas kitaro, basist Tony Shanahan<\/em> kitaro in tako naprej. Sploh je veselo do\u017eivetje videti Lennyja Kaya, ki mu leta ne delajo te\u017eav in ki z mladostni\u0161kim zagonom in nezmanj\u0161ano vero v mo\u010d rokenrola v o\u010deh zapoje ven\u010dek pesmi zasedbe Velvet Underground. Patti Smith se je v pesmi Elegy<\/em>, ki sicer zaklju\u010di Horses, spomnila \u0161e nekaterih drugih velikih pokojnih imen, med drugim vseh Ramonesov, Amy Winehouse in svojega soproga Freda Sonica Smitha, enega utemeljiteljev punk rocka. Spomnila se je tudi rojstnega dneva svoje sestre Kimberly<\/em> in v okviru Horses izvedla istoimensko pesem, ki po\u010diva na strani B.<\/p>\n

\"Patti<\/a><\/p>\n

Po kon\u010dani izvedbi celotnega albuma se je zasedba priklonila in s tem nakazala, da je prvega dela koncerta konec. Za\u010del se je drugi del in v njem jagodni izbor pesmi z drugih albumov Patti Smith. Tu se je na\u0161el prostor za \u017ee omenjeni poklon Velvetom, pa Summer Cannibals<\/em> in Beneath The Southern Cross<\/em> z albuma Gone Again (1996), umanjkali pa nista niti proslula Because The Night<\/em> z albuma Easter (1978) in himna People Have The Power<\/em> z albuma Dream Of Life (1988), ki se zdi njena programska pesem in tudi rde\u010da nit celotnega koncerta.<\/p>\n

Red mora biti, pa sem tako nekako kar naslutil dodatek, ki je sledil zaklju\u010dni People Have The Power. Ponatis Horses je leta 2005 ob tridesetletnici albuma vklju\u010deval \u017eivo izvedbo My Generation<\/em> The Who, pesmi, za katero se zdi, da je navdihnila celoten opus in nasploh dr\u017eo Patti Smith. \u0160e vedno zadoni kot mogo\u010dna programska pesem, ki po \u0161tiridesetih letih ni izgubila naboja, le ljudje smo br\u017e\u010das postali bolj prestra\u0161eni ali konformisti\u010dni, odvisno. Je pa pesem dobra popotnica za razmislek o na\u0161ih usodah, tudi rockerskih. Smithova je na koncu tudi sama poprijela najprej za akusti\u010dno kitaro, nato pa \u0161e za strata, ki mu je simboli\u010dno potrgala strune. Referenca tako na Peta Townshenda, ki je v Whojih izdatno razbijal kitare, kot na njen lasten punkovski duh \u2026 v opomin, da ga \u0161e ni zatrla.<\/p>\n

V pri\u010dakovanju novega albuma Patti Smith, ki je baje v nastajanju, bomo \u0161e nekaj \u010dasa pretuhtavali zvoke in besede pri\u010dujo\u010dega koncerta. Kot pravi neka druga pesem, ki jo je napisal Robert Earl Keen: \u201cThe road goes on forever and the party never ends!\u201d<\/em><\/p>\n