{"id":12956,"date":"2015-09-08T15:22:57","date_gmt":"2015-09-08T13:22:57","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12956"},"modified":"2015-09-08T17:56:56","modified_gmt":"2015-09-08T15:56:56","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-55","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12956","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (55)"},"content":{"rendered":"

\"fundamental\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Fun-Da-Mental : Seize the Time<\/em><\/strong> (Mammoth\/Nation, 1994)<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj le pri\u010dakovati od britanskega \u010drnega azijsko-karibskega benda, ki so mu prilepili oznako \u00bbazijski Public Enemy\u00ab, kakor fundamentalisti\u010dno napadalnost, srborit miks kontroverznih politi\u010dnih sporo\u010dil, klenih beatov in glasbenih naplavin domnevno mati\u010dnih kultur \u010dlanov benda, s\u010dasoma pa tudi obto\u017ebe, da promovira islamski terorizem in vse, kar se lepi na islamsko kulturo na evropskih tleh. Seize the Time<\/em>, geslo, prevzeto iz zgodovine militantnih \u010drnskih gibanj v ZDA, ostaja iritantno in aktualno. Tudi danes, ko se utrjuje politi\u010dno ideolo\u0161ka polarizacija glede velikega begunskega priliva iz Zahodne Azije in Afrike, ki domnevno v vsem nedol\u017eni in neskaljeni Evropi prina\u0161a novi val \u00bbislamizacije\u00ab.<\/p>\n

V na\u0161em prostoru se je novi val britanskih \u00bbazijskih\u00ab bendov za\u010detka devetdesetih predvsem motal in razmeroma pozno utrdil okrog godbe in pojave Asian Dub Foundation, toda zares robna, robustno direktna \u00bbbr-azijska\u00ab stvar so bili vendarle Fun-Da-Mental, sicer njihovi malo starej\u0161i kompanjoni in navsezadnje prvi zalo\u017eniki pri zalo\u017ebi Nation. Tisti koncert Fun-Da-Mental v okviru Druge godbe 1996 v prostoru bizarno prikladne diskoteke Dakota v za\u010detkih bohtenja \u00bbmalega mesta velikih nakupov\u00ab BTC-ja je bil eden najmo\u010dnej\u0161ih koncertov vseh edicij festivala, a ne zgolj to, tudi ena najbolj norih hip hop predstav pri nas, seveda s precej \u0161ir\u0161im dojemanjem tega, kaj hip hop in rap lahko sta ne glede na ustaljene podobe in zvoke, ki so prihajali iz ZDA.<\/p>\n

A kaj je pravzaprav bil ta val \u00bbnove azijske plesne kulture\u00ab devetdesetih let oziroma znanilec \u010desa je bil? Morda je \u0161e najbolje, da za za\u010detek se\u017eemo k odli\u010dnemu zborniku (tedaj mlaj\u0161ih) britanskih prou\u010devalcev kulture azijskega rodu, Dis-Orienting Rhythms: The Politics of the New Asian Dance Music<\/em> (Zed Books, 1996). V njegovem uvodniku so uredniki zapisali:<\/p>\n

\u00bbSariji<\/em> in Ravi \u0160ankar so morda manj izzivalno napadalni etni\u010dno zaznamovani predmeti, ki opredeljujejo ju\u017enoazijsko prisotnost v ve\u010drasni Veliki Britaniji. \u010cemu bi se torej prito\u017eevali? Etni\u010dnost je in<\/em>. Kulturna razlika je in<\/em>. Obrobnost je in<\/em>. Konsumpcija \u2018Drugega\u2019 je vi\u0161ek mode poznega kapitalizma. Kon\u010dno je coolie<\/em> (v urduj\u0161\u010dini in tamil\u0161\u010dini kuli<\/em>; tuj, najet neizobra\u017een mezdni delavec, op.) postal cool<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Ti avtorji azijskega rodu v obravnavi \u00bbnove azijske mladinske plesne kulture\u00ab niso bili tako vsevprek slavilni, kaj \u0161ele slavnostno evfori\u010dni ob dejstvu, da je Apache Indian s \u201chibridnim\u201d, \u201csubverzivnim\u201d (to so mu pripisali pop mediji) bhangramuffinom <\/em>v devetdesetih postal mednarodna pop zvezda. Zato so raje skupaj s tem brali so\u010dasno prepoved vrtenja video klipa komada \u00bbDog-Tribe\u00ab benda Fun-Da-Mental v gledanih terminih na MTV in kasnej\u0161o monta\u017eo izse\u010dkov istega stigmatiziranega \u00bbislamisti\u010dnega\u00ab, \u00bbfundamentalisti\u010dnega\u00ab komada, ki sicer poziva\/provocira h skupnostni obrambi proti rasisti\u010dnemu nasilju, v reklamah in promocijskih oddajah taiste televizije.<\/p>\n

Sodobna azijska plesna kultura je v teh letih odigrala klju\u010dno vlogo v oblikovanju britanske urbane kulturne politike, saj se je hoteno in premi\u0161ljeno, v\u010dasih intuitivno \u00bbdis-orientirano\u00ab odmikala od pri\u010dakovane in pripisane stereotipnosti \u00bbazijskosti\u00ab. Bila je teren, kjer je bilo mo\u017eno preizpra\u0161evanje zatona politike na ra\u010dun geste, identitete in liberalnega multikulturalizma s spremljajo\u010dim izginotjem kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja. A kdo so bili ti mladi in gromoglasni Azijci, kaj je naenkrat postalo Asian Kool<\/em>: predelava, modernizacija tradicionalne pand\u017eabske bangre<\/em>, oplajanje z afri\u0161ko-karibskimi ritmi, sodobnimi did\u017eejevskimi estetikami? Ob \u0161tevilnih bendih in izvajalcih so v azijskih in karibskih enklavah britanskih mest izstopali conscious <\/em>raperji Hustlers HC, zgodnji Asian Dub Foundation (denimo, provokativna antiidentitarna izjava \u010dlana ADF: \u00bbMoje najljub\u0161e indijsko glasbilo je elektri\u010dni bas.\u00ab) ali Kaliphz, rockerice Voodoo Queens, did\u017eejki DJ Ritu in Radical Sista (Ranjit Kaur), vsak med njimi se je na svoj na\u010din odmikal od esencialisti\u010dnega pojmovanja azijske godbe. Ne primer, intervju s Sista, ki je odeta v sari<\/em> redno vrtela\/miksala godbo v najrazli\u010dnej\u0161ih prostorih, od trendovskih plesnih klubov, na radiu in na tradicionalnih skupnostnih praznovanjih (tu did\u017eejka zamenja drage, presti\u017ene bangra<\/em> ansamble kot so Alaap ali Heera), je sproti pobijal predstave o pasivno vdani Azijki, poro\u010dnem predmetu menjave, \u0161e posebej v primerjavi z agresivno, samosvojo podobo Afri\u010danke ali afri\u0161ke Karib\u010danke.<\/p>\n

To so bili \u010dasi, ko so v Britaniji sprejeli Criminal Justice Act<\/em> in Public Order Act <\/em>(1994), ki je pove\u010dal pooblastila policije, ki je lahko za\u010dela s pohodom na skvote, rave \u017eure, omejevala pravico do potovanja, kar je zaznala liberalna in mehkolevi\u010darska akademska srenja, pa raverska mlade\u017e z novinarji, v osnovi pa so vsi zatu\u0161kali, da je zakon pravzaprav omogo\u010dal predvsem maltretiranje Romov in diaspori\u010dne skupnosti iz Azije, Karibov in Afrike. Zato je to \u010das, ko je, podobno kot konec sedemdesetih, spet prihajalo do rasisti\u010dnih in fa\u0161isti\u010dnih napadov na \u00bbAzijce\u00ab, \u00bbAfro-Karib\u010dane\u00ab in ko so se skupnosti za\u010dele obrambno samoorganizirati. \u010ce je prepoved rave \u017eurov zadela liberalno (belsko) mlade\u017e in se je okrog nje vil protestni\u0161ki vihar, se je na barikadah urbanih \u010detrti bil dejanski boj s skini in Nacionalno Fronto, v katerem so bili kriminalizirani branilci domov. \u00bbBr-azijski\u00ab raperji so mobilizatorsko nastopali na medijsko \u0161ibko pokritih koncertih\/barikadah, ki so bili posre\u010dena kombinacija karnevalstva Rock Against Racism<\/em> s konca sedemdesetih let in komunalne obrambne samoorganizacije, ki je pre\u010dila rasno delitev na belo\/\u010drno in socialno razslojenost prebivalstva britanskih inner cities<\/em>.<\/p>\n

\u010ce so ti bendi kaj po\u010deli, ob tem seveda, da so bili hkrati na barikadah in v mladinskih klubih, so vzajemno artikulirali Azijca in <\/em>\u010crnca na britanskih tleh, \u0161e posebej, ker je \u00bb\u010drno\u00ab prej uti\u0161alo \u00bbazijsko\u00ab, ki se je oglasilo \u0161ele po pojemajo\u010dem \u010drnskem protirasizmu v sedemdesetih in osemdesetih. Napotili so nas k temu, da je potrebno ponovno premisliti pojem diaspori\u010dne ekspresivne kulture – pojem diaspore v osnovi predpostavlja doma\u010do, tradicionalno, izvorno kulturo, tudi dom. Tu pa je v godbi teh bendov diaspora nenadoma kraj, v katerem godba ponuja mo\u017enosti za oblikovanje novih povezav onstran nacionalnih meja, dinami\u010dno afirmira, preoblikuje materialne in zami\u0161ljene (imagined<\/em>) povezave med staro matico in novo britansko dru\u017ebo, navade, moderne na\u010dine \u017eivljenja, sekularnost in religioznost, prav vse.<\/p>\n

Pojdimo naravost h komadu \u00bbDog Tribe\u00ab Fun-Da-Mental s tega albuma (kjer je dvoumni fundamentalizem brihtno in provokativno pome\u0161an z na\u010dinom razvedrila, s \u00bbfun\u00ab, kakor nakazuje ime benda). V petminutnem spotu (komad na albumu sicer otvarja rasisti\u010den, ogaben telefonski klic, gro\u017enja neonacija iz bele rasisti\u010dne \u0161kvadre Combat 18 \u00bbPakiju\u00ab, ki je zraven \u0161e \u00bbkomunist\u00ab itd., grozi mu z obe\u0161enjem) \u0161ef benda Fun-Da-Mental Aki Nawaz alias Propa-ghandi (\u0161e ena izjemna besedna igra v psevdonimu!), gverilsko zakrit s palestinskim \u0161alom in krvave\u010d po spopadu s skinheadi poziva h komunalni obrambi proti rasisti\u010dnemu nasilju in uporabi geslo Malcolma X-a \u00bbSelf-defence is not offence\u00ab<\/em>. Tu povzemanje bojevite retorike \u010drnskih raperjev, Black muslims <\/em>in \u010crnih panterjev, ma\u010disti\u010dno postavlja\u0161tvo in pozivi k transrasni solidarnosti skoz globalni glasbeni slog ni niti najmanj enozna\u010dno: uli\u010dne slike, tesnoba, strah in pozivi z muziko vred, so dale\u010d stran od vtisa sre\u010dne, prilagojene (beri: integrirane) klubske dru\u017eine bhangre<\/em> ali tradicionalne azijske dru\u017eine v Britaniji.<\/p>\n

Prav ves dvojni album Seize the Time<\/em> je tak\u0161en, trd, napet, protisloven, poln zbadljajev, ves \u010das daje misliti ob raperski ataki, z dokumentarnimi izse\u010dki in njihovim vkomponiranjem v komade (od govorov muslimanskih verskih voditeljev, politikov, \u010drnskih bojevni\u0161kih politikov, mlahavega liberalizma pop kulture), ta kombinacija \u00bbazijskega\u00ab (indijskega, pakistanskega, posebej gud\u017earatskega, pand\u017eabskega) melosa in globalnih ritmov je ves \u010das groze\u010de nenavaden miks.<\/p>\n

Fun-Da-Mental je sicer sestavil Aki Nawaz (pravo ime Haq Quresh), v mladih letih \u010dlan postpunkovskih bendov, pozneje producent in did\u017eej (tu spomnimo na nepozabno sukanje pred leti v klubu Gromka), vedno trdnej\u0161i in politi\u010dno vztrajnej\u0161i od sopotnikov Asian Dub Foundation, ki so se z leti sli\u0161no in druga\u010de omeh\u010dali.<\/p>\n

Izjemni remiks tega albuma With Intent to Pervert the Cause of Injustice <\/em>(Nation, 1995) je prodorna plesna godba, ki ni za lahkotno mezganje. Je ena tr\u0161ih robnih klasik sodobne plesne muzike.<\/p>\n

(Opomba: Tukaj\u0161nji izbor komadov je zelo omejen z ne\/dostopnostjo na YT, zato napotek, znajdite se ali pa si raje oskrbite oba navedena albuma, pa tudi naslednje z vsem, kar je tedaj proizvedla britanska azijska scena).<\/p>\n

 <\/p>\n