{"id":12988,"date":"2015-09-25T05:00:52","date_gmt":"2015-09-25T03:00:52","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=12988"},"modified":"2015-09-21T15:26:33","modified_gmt":"2015-09-21T13:26:33","slug":"poslusajmo-filme-darilo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=12988","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Darilo"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Ni vsako darilo dobro darilo<\/strong><\/h1>\n

Darilo <\/em>(The Gift<\/em>, Joel Edgerton, glasba Danny Bensi in Saunder Jurriaans, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

O tak\u0161nih in podobnih temah se je \u017ee prelivalo na litre \u010drnila, metre popisanega papirja pa je polnilo tabloide in resne \u010dasopise z resnimi kritikami, predvsem v \u010dasu ustvarjanja genija tega \u017earna: Alfreda Hitchcocka. O\u010ditno je, da se je Joel Edgerton mnogo nau\u010dil iz zgodovine, svoj filmski prvenec za je postavil prav v \u017eanr, ki je izredno zahteven. Poudariti velja, da v filmu tudi nastopa, kar je lahko za samo re\u017eijo sicer nekoliko bolj problemati\u010dno, vendar v tem primeru tudi razumljivo \u2013 predvsem zaradi finan\u010dnega u\u010dinka. Torej: kar sre\u010dno poro\u010dena Simon (Jason Bateman) in Robyn (Rebecca Hall) se preselita v razko\u0161no novo hi\u0161o, ko po naklju\u010dju naletita na Simonovega nekdanjega so\u0161olca Gorda (Joel Edgerton). Ko jima le-ta po\u0161lje drago darilo, ga povabita na ve\u010derjo, toda Simon ni navdu\u0161en nad obujanjem starih prijateljstev izza \u0161olskih klopi. Toda prav kmalu se pri\u010denjajo darila kopi\u010diti, Gordovi obiski pa postajajo vedno bolj neprijetni. Zakonca ga \u017eelita odsloviti, toda Gordo poka\u017ee pravi obraz in Simonu zagrozi z razkritjem skrivnosti iz preteklosti. Robyn \u017eeli odkriti resnico o svojem mo\u017eu, a to utegne uni\u010diti njuno razmerje \u2013 \u010de ne tudi \u017eivljenja. \u010cetudi smo pozabili na preteklost, ni nujno, da je preteklost pozabila na nas \u2013 tak\u0161en je moto prijateljstva med Gordom in Simonom. Saj poznate igro ‘Simon re\u010de …’, a ne? Original je Simon says <\/em>… Gre namre\u010d takole, da ‘Simon’ re\u010de nekaj, kar morajo potem za njim vsi ponoviti. In stavki in gibi in ostale vragolije so vedno dalj\u0161i in dalj\u0161i, zahtevnej\u0161i in zapleteni, igralci pa si morajo zapomniti sosledja sistema in predvsem ubogati. Film je torej tudi nekak\u0161en rebus, v stilu dejanskega Simona, ki zapoveduje to igro za tri \u2013 ali ve\u010d igralcev. Toda eden in samo eden je \u2013 resni\u010dni Simon. Kakorkoli, glasbo za ta misteriozni triler sta naredila Danny (Daniel) Bensi in Saunder Jurriaans. Njuno glasbo smo lahko spoznali in poslu\u0161ali \u017ee pri filmu Sovra\u017enik<\/em> (Enemy<\/em>, Denis Villeneuve, 2013), kjer je bil resni\u010dno prepri\u010dljiv Jake Gyllenhall. A poslu\u0161ajmo tokratno Darilo<\/em>.<\/p>\n

\"\"<\/a>Prvi akordi prve skladbe z naslovom Yearbook nas popeljejo v glasbeno-filmsko pripoved, ki jih vsekakor ne smemo preve\u010d zaupati, saj bi druga\u010de izpadli resni\u010dno naivni. To pa ni nekaj, kar tale film od nas pri\u010dakuje. Danny Bensi in Saunder Jurriaans nas vodita dalje v del z naslovom Wine<\/em> in s tem k prvemu ‘dragemu’ darilu. Drobni zvoki nas zapeljejo, kakor dobro vino. To so vedeli \u017ee Stari in ga zato posve\u010dali Dionizu. Kaj je sledilo za tem, ve edino Dioniz, seveda. Sledi stavek Where have You Been?<\/em> in glasba se razlije preko slike, kakor bi \u0161lo za akvarel, ki ga polijemo z ne\u010disto vodo. Tako mora priti do tega, kar nosi naslednji naslov v sebi: What did You do?<\/em> \u00a0– in njegovi akordi se neposredno nana\u0161ajo kar takoj in medias res<\/em> z idejo, ki jo ima film \u0161ele namen razvijati in razviti. Komponista sta ustvarila zvok, kateremu skozi celotno pripoved zvesto sledita: nekje med elektroniko in simfo-rock ritmi\u010dnimi vzorci. Tudi Time Heals<\/em> je v tem duhu, vendar proseva skozi film bolj kot napovednik vsega, \u010desar ne vemo. Jasno je, da je dovolj materiala in namigov, iz katerih gre sklepati, kaj je ta ‘neko\u010d’ pomenil, toda \u010das ne more pozdraviti vsega \u2013 sploh pa tistega ne, kar je neozdravljivo. To pa je spomin. Danny Bensi in Saunder Jurriaans nadaljujeta s temo The House<\/em> in ustvarita nekak\u0161en mirujo\u010d, \u010dakajo\u010d ob\u010dutek neprijetnosti, da pri\u010dnemo film resni\u010dno opazovati po vseh vogalih velikega platna in pri\u010dakovati, da smo \u0161e kaj spregledali. Predvsem kaj tak\u0161nega, kar se skriva v enem od kotov hi\u0161e \u2013 in osamljeni klavir se pri tem prelije v izredno melanholi\u010dno glasbeno pripoved, kakor bi nas \u017eelel odpeljati po \u010dasu nekam dale\u010d nazaj. To sicer naredijo darila in pripoved o njih \u2013 a za nekatere stvari je lahko tudi prepozno, kakor spoznavamo v filmu. Pojavi se glavna tema, torej The Gift<\/em>, namenjena spoznavanju tega, kar je darilo. Ker vemo, da je darilo vedno nekak\u0161en simbolni (in delno simboli\u010den) poklon temu in tistemu, kateremu je namenjeno, moramo vsako tak\u0161no gesto obravnavati pa\u010d skrbno in premi\u0161ljeno. Simon \u017ee ve, zakaj mu darila niso v\u0161e\u010d.\"\"<\/p>\n

Tudi skladba Pearson<\/em> je namenjena bolj premi\u0161ljevanju, nekak\u0161ni grozljivi meditaciji in kontemplaciji, ki pa pre\u017eema film s svojo glasbeno-rapsodi\u010dno noto prav tako, kakor je to neko\u010d pri Hitchcocku po\u010del Bernard Herrmann. Tako postanemo gledalci z velikimi u\u0161esi, s katerimi se poigravata Danny Bensi in Saunder Jurriaans. Ne moremo re\u010di, da sta naredila velike partiture, vendar sta naredila u\u010dinkovite partiture. Sledi The Birth<\/em>, morda edina nekoliko druga\u010de zasnovana kompozicija, v kateri se zvok orgel spremeni v iluzijo dogodka samega, v svojo pripoved znotraj pripovedi, ki temelji na obdarovanju in sprejemanju. Toda, Simon pravi, da ni prav tako. O\u010ditno je, da ima Simon prav. Sledi partitura za naslovom Passing Out<\/em>, komorno in godalno zastavljena utripajo\u010da harmonsko-melodi\u010dna spremenljivka, ki postaja vse te\u017eja in te\u017eja \u2013 dokler na koncu ne poka\u017ee skoraj pravega jaza: na filmu, vsekakor.<\/p>\n

Tudi No Idea who you are<\/em> sodi bolj v za\u010detek dogajanja, kjer Simon ne more in ne sme povsem z lahkoto spoznati Gorda, le-ta pa mora toliko bolj vedeti, kdo je Simon. Toda vpra\u0161anje kdo<\/em> se v tem primeru lahko tudi obrne in se vpra\u0161amo po tem, kdo<\/em> pa je v resnici postal Simon \u2013 in na drugi strani Gordo? Glasbe se splazi preko tega, kakor tih duh iz slabo zaprte steklenice. Sledi Open the Gate<\/em>, predvidljiva preigravanka, ki pa v film prina\u0161a zgolj nekaj svoje ritmike in dodatnega ugankarstva. Tudi Finale<\/em> ne prina\u0161a novega materiala, tako reko\u010d reciklira \u017ee znane ob\u010dutke in sli\u0161anja. Enako se godi skladbi Deadfish<\/em>, spoznanju ob tem, da pa vsako krmljenje rib z darilom ni dobro. Danny Bensi in Saunder Jurriaans pa dodajata \u0161e nekaj bolj osebnih glasbenih poant: ena ima naslov Danny McDonald in je namenjeno predstavitvi filmske osebe z imenom Danny (P. J. Byrne), ki ima seveda v dolo\u010denem trenutku pomembno vlogo in nalogo. Tukaj je \u0161e Chasing Gordo<\/em>, edina nekoliko mo\u010dnej\u0161a in bolj mra\u010dno zastavljena kompozicija, ki se razve\u017ee v Bygones be Bygones<\/em>, svojo liri\u010dno sestri\u010dno, ki pri\u010da temno plat resnice skozi drobne ritmi\u010dne vzorce in rahlo orkestracijo. Morda je ena bolj dodelanih partitura Boxes<\/em>, v katero sta Danny Bensi in Saunder Jurriaans vnesla nekaj izven-glasbenih zvokov in tako ustvarila svojo ne-besedno pripoved o tem, kar nas ho\u010de filme nenehno prepri\u010devati: kar vidimo in gledamo morda res ni to, kar mislimo, da je.<\/p>\n

Toda \u2013 a je v \u017eivljenju dejansko vse t\u00e1ko, kakor izgleda, da je? Vsekakor bomo pritrdili, \u010de smo izrazito naivni. V kolikor pa nismo, bomo pa dvomili.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pravilno obdarovati je res potrebno znati!
\nZato trikrat premisli, preden enkrat vzame\u0161 …<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":12991,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-12988","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12988","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12988"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12988\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12990,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12988\/revisions\/12990"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/12991"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12988"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12988"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12988"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}