{"id":13009,"date":"2015-09-26T01:13:30","date_gmt":"2015-09-25T23:13:30","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13009"},"modified":"2015-09-23T08:14:02","modified_gmt":"2015-09-23T06:14:02","slug":"keith-richards-crosseyed-heart-virgin-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13009","title":{"rendered":"Keith Richards \u2013 Crosseyed Heart (Virgin, 2015)"},"content":{"rendered":"

\"Keith_Richards_CrossEyed\"<\/a><\/p>\n

O pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di je bilo ogromno napisanega, \u017ee preden je iz\u0161la. Piar je bil tako u\u010dinkovit, da so tudi pri\u010dakovanja postala precej visoka. Vsaj zase lahko trdim, da se nisem bal, da Keef ne bi naredil dobre plo\u0161\u010de.<\/p>\n

Odkrito priznam, da mi je Keith Richards kot pevec bil vedno ljub\u0161i od Jaggerja. Medtem ko je slednji \u017ee od srede 1970 let skorajda neprebavljivo postavlja\u0161ki in obseden z lastno veli\u010dino, je Richards ohranil nekaj svojih zna\u010dilnih kitarskih poz, iskreno interpretacijo in zlasti pristen \u201cfeeling\u201d, ki ga je Jagger nekje na poti o\u010ditno nepovratno izgubil. Micka na odru, priznam, \u017ee od sredine 1970 silno te\u017eko gledam, zato se pri novej\u0161ih videoposnetkih Stonesov, ki me kot bend \u0161e vedno pritegnejo, osredoto\u010dam na druge protagoniste, zlasti na Wattsa in Keitha. In \u010de \u017ee Jaggerjevemu samostojnemu opusu z izjemo dobrega albuma Wandering Spirit iz 1990 let, odrekam resni\u010dno substanco, so se mi Richardsovi samostojni izleti vedno zdeli substan\u010dno precej bolj upravi\u010deni. \u010ceravno nih\u010de iz para Nanker Phelge \u017ee dolgo ne spravi ve\u010d skupaj zares spodobnega besedila, se Richards vsaj ne dela, da ustvarja prelomnice v zgodovini popularne glasbe, vsaj od leta 1973 ne ve\u010d. Jasno daje vedeti, da v glasbi u\u017eiva in da je tudi s svojim \u201cdrugim\u201d bendom X-Pensive Winos ustvaril nekaj, kar ga je zares veselilo. \u0160e bolj zanimiva so njegova sodelovanja \u2013 poskusite brez predsodkov poslu\u0161ati tolikanj opljuvano razli\u010dico Love Hurts<\/a>, ki sta jo odpela z Norah Jones, pa boste sli\u0161ali precej tistega, kar dandanes manjka vse bolj sterilni produkciji.<\/p>\n

Album Crosseyed Heart<\/em> je po plo\u0161\u010dah Talk Is Cheap<\/em> in Main Offender<\/em> tretja \u010disto samostojna plo\u0161\u010da Keitha Richardsa. Vmes je imel \u0161e kup zunajstonesovskih postaj z \u017ee omenjenimi X-Pensive Winos, z zanimivo zasedbo The New Barbarians (Ian McLagan, Bobby Keys, Zigaboo idr., posneto \u017ee 1979, objavljeno 2006). Sodeloval je na mnogih plo\u0161\u010dah drugih izvajalcev, med drugim je igral s Tomom Waitsom, na solisti\u010dnih plo\u0161\u010dah stonesovskega sotrudnika Rona Wooda in tako naprej. Ko so ga vpra\u0161ali, ali bo na naslednjo solisti\u010dno plo\u0161\u010do treba spet \u010dakati 23 let, je rekel, da jih toliko nima ve\u010d na razpolago, dodal pa, da je zdaj glavna naloga spraviti Stonese v studio in nazaj na oder, medtem pa bo verjetno oddelal tudi kak promocijski nastop za novo plo\u0161\u010do. Na njej je zbrana vsa njegova glasbena zgodovina \u2013 od intimnih countryjevskih in folkovsko-bluesovskih trenutkov (Crosseyed Heart<\/em>, Goodnight Irene<\/em>) do rocka, bluesa in reggeaja. Plo\u0161\u010do je napovedal s singlom Trouble<\/a><\/em>, zanimivo stonesovsko rockovsko zadev\u0161\u010dino, sam pa precej omenja \u0161e pesmi Robbed Blind<\/em>, ki naj bi bila druga pesem v \u017eivljenju, za katero je dobil navdih v spanju (poleg Satisfaction), ter Illusion<\/em>, kjer sodeluje Norah Jones. Album je sicer neke vrste labodji spev mojstra Bobbyja Keysa, dolgoletnega Keithovega prijatelja in sodelavca, hkrati je tudi poklon temu proslulemu saksofonistu, ki je preminil konec lanskega leta, pesmi pa so ve\u010dinoma nastale v sodelovanju s Steveom Jordanom iz X-Pensive Winos. Kljub vsemu pa je br\u017e\u010das najbolj povedna pesem na albumu Nothing On Me<\/em> z verzi: \u201cYou ain\u2019t got nothing on me (\u2026)\/They laid it on too thick, they couldn\u2019t make it stick (\u2026)\/You know they laid another charge\/that\u2019s why I\u2019m still at large (\u2026)\u201d<\/em><\/p>\n

Richards se ne trudi ustvariti Velikega Dela, verjetno mu ravno zato uspe narediti dober in simpati\u010den album, na katerem je ve\u010dino stvari odigral sam; kitare, base, sitar\u2026 Poleg Norah Jones med gosti najdemo Aarona Nevilla pa pe\u0161\u010dico razli\u010dnih gostov v posameznih pesmih, ne preve\u010d. Morda bi namesto petnajstih pesmi lahko izbral dvanajst in plo\u0161\u010do \u0161e malce iz\u010distil, kar pa zadeva besedila, niso, kot re\u010deno, ni\u010d slab\u0161a od stonesovskih kli\u0161ejev zadnjih treh desetletij, ko je Jagger o\u010ditno pozabil, kako dobre tekste je znal napisati v 1960 in v za\u010detku 1970 let. Vendar ti kli\u0161eji v pri\u010dujo\u010dem kontekstu delujejo precej manj prisiljeno kot na novej\u0161ih albumih Stonesov, seveda s \u010dastnimi izjemami. A Bigger Bang ni bila tako slaba plo\u0161\u010da, zlasti, \u010de jo poslu\u0161amo z vinila, kjer zadobi nekak\u0161no \u0161ir\u0161o dimenzijo, in \u010de bodo v bendu sledili Richardsovim solo korakom, nas rezultati zanimajo. Zlasti bi bilo dobro, \u010de bi opustili glamuroznost \u0161tadionskosti in \u201cnajve\u010djega rock benda na svetu\u201d in se povrnili nekam bli\u017eje k Beggars Banquet ali Sticky Fingers, katerih ponovno izdajo so pred kratkim predstavljali na odrih. Zdaj si to lahko privo\u0161\u010dijo, vpra\u0161anje je samo, koliko soka je \u0161e ostalo.<\/p>\n

Morda \u0161e paberek, \u010disto oseben: sli\u010dica na hrbtni strani albuma bi pravzaprav zares sodila na naslovnico in obratno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsa njegova glasbena zgodovina<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":13010,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-13009","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13009","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13009"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13009\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13012,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13009\/revisions\/13012"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13010"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13009"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13009"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13009"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}