{"id":13014,"date":"2015-10-01T01:40:29","date_gmt":"2015-09-30T23:40:29","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13014"},"modified":"2015-09-23T09:50:53","modified_gmt":"2015-09-23T07:50:53","slug":"stiri-nepozabna-leta-the-smiths","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13014","title":{"rendered":"\u0160tiri nepozabna leta The Smiths"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: left;\"><em>Pred koncertom Morriseya v Ljubljani, v Hali Tivoli 10. oktobra, vle\u010demo iz arhiva tiskane Muske portret The Smiths, ki je bil objavljen v tiskani Muski leta 2005, \u0161t. 9-10.<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/thesmiths2.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" wp-image-13028 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/thesmiths2-600x597.jpg\" alt=\"thesmiths2\" width=\"404\" height=\"402\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>It&#8217;s time the tale were told<\/em><br \/>\n<em>Of how you took a child<\/em><br \/>\n<em>And you made him old.<\/em><br \/>\n<em>(Reel Around the Fountain, The Smiths)<\/em><\/p>\n<p>The Smiths so eden izmed najbolj posre\u010denih dokazov trditve, da so <em>nekatere skupine ve\u010dje od drugih<\/em>. V zgolj \u0161tirih letih je <em>kova\u010dem<\/em> uspelo spoznati raj in pekel rokenrola. V tem \u010dasu so s svojo vitalno druga\u010dnostjo presegli sami sebe. Prenekatere skupine se v mnogo dalj\u0161i \u010dasovni komponenti niti ne pribli\u017eajo razvojni stopnji, ki jo je man\u010desterska \u010detverica definirala sredi 1980 let. Plo\u0161\u010di <em>Meat is Murder<\/em> in <em>The Queen is Dead<\/em> \u0161e dandanes predstavljata obvezno \u010dtivo za vse, ki bi rokenrol radi spoznali v vsej protestni in pregre\u0161ni lepoti.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Smiths - Panic (Official Music Video)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/wMykYSQaG_c?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Naj spomnim, to je bil \u010das, ko je porajajo\u010da se videoprodukcija definirala osnovne glasbene trende. Glasba je za\u010dela izgubljati svoj pravi smisel. Njeno vlogo je zamenjal atraktiven imid\u017e, ne glede na izhodi\u0161\u010de (\u0161miker ali upornik). \u0160e manj pomembna so postala besedila in njihova sporo\u010dilna, kriti\u010dna vrednost. <em>\u00bbLin\u010dajte \u010da\u0161\u010denega DJ-a. Zakaj, glasba, ki jo vrti, nima ni\u010d skupnega z mojim \u017eivljenjem,\u00ab<\/em> so se pridu\u0161ali The Smiths oziroma njihov pisec besedil in frontman Morrissey. Na ta na\u010din je najbolj neposredno napadel trendovske kli\u0161eje in tekstovni ki\u010d, katerega je narekovala glasbena industrija na \u010delu z glasbenimi televizijami. Nenaden preboj Smithsov je bil zato na neki na\u010din tudi presenetljiv. Skupina se v ni\u010demer namre\u010d ni podredila tr\u017enim zakonitostim; \u0161e ve\u010d, do njih se je vedla skrajno agresivno in arogantno. Postali so kriti\u010dno zrcalo dru\u017ebe na ironi\u010den na\u010din, njena alternativa in hkrati tudi alternativa samemu sebi. To je napovedovalo \u017ee dvoumno besedilo njihove druge male plo\u0161\u010de <a href=\"https:\/\/youtu.be\/cJRP3LRcUFg\" target=\"_blank\">The Charming Man<\/a>, \u0161e bolj izrazito v travmati\u010dni elegiji <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=vc1ObUMFWMo\" target=\"_blank\">Barbarism Begins at Home<\/a> (Meat is Murder): <em>\u00bbRazposajene fante,\/ ki no\u010dejo odrasti,\/je potrebno trdo prijeti.\/ Neposlu\u0161ne deklice,\/ ki se no\u010dejo umiriti,\/ je treba trdo prijeti. \/Klofuta okoli u\u0161es\/ je tisto kar dobi\u0161, \u010de ne vpra\u0161a\u0161\/ in klofuto okoli u\u0161es dobi\u0161, \u010de vpra\u0161a\u0161.\u00ab<\/em> Dozorevanje pod jarmom \u017delezne dame namre\u010d ni bila ravno prijetna izku\u0161nja. Rezultanta je bila socialna klima, prepredena z apatijo in nezaupanjem, ki ji je Morrissey nasprotoval v pesmi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=qdOHPjMzY8s\" target=\"_blank\">The Boy With the Thorn in His Side<\/a> (The Queen is Dead): <em>\u00bbKako lahko vidijo ljubezen v na\u0161ih o\u010deh\/ in nam pri tem ne verjamejo.\u00ab<\/em> Najverjetneje se ravno v tem skriva sr\u017e njihovega uspeha. Osrednja logika enozna\u010dnega popa in splo\u0161nih resnic je dobila svoj alter ego, ki je \u010drpal iz prizadete intime posameznika. Spekter osnovnih \u010dlovekovih \u010dustvovanj je znova dobil svoj odsev v verzih, ki so bili oble\u010deni v dokaj preproste (beri: spevne) melodije, povsem lo\u010dene od takrat (praviloma) prevladujo\u010dih sinteti\u010dnih in elektronskih efektov. Morrissey je vse te procese (gibanja) in protagoniste opazoval z varne distance ter jih interpretiral s svojega stali\u0161\u010da. Posledi\u010dno so postali kruti, kakor je krut svet, v katerem eksistirajo. <em>\u00bbManchester, na toliko vpra\u0161anj mora\u0161 odgovoriti,\/ za toliko stvari si odgovoren,\u00ab<\/em> je v pesmi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=A9DH0_b3F1c\" target=\"_blank\">Suffer Little Children<\/a> (The Smiths) kriti\u010den do zlo\u010dinov nad otroki v lastnem mestu (Moors Murders). \u0160e bolj kriti\u010den do zlo\u010dinov nad \u017eivljenjem je v pesmi <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=xacRTqk5QFM\" target=\"_blank\">Meat is Murder<\/a>: <em>\u00bbTuljenje telice bi bilo lahko \u010dlovekov jok,\/ vse bli\u017eje je vre\u0161\u010de\u010di no\u017e.\/ To prelepo bitje mora umreti.\/ Smrt brez razloga,\/ in smrt brez razloga je umor.\u00ab<\/em> Pesnik se torej za svoje in splo\u0161ne pravice ni ve\u010d boril pred bogom, ki nedvomno obstaja, temve\u010d pred bogom, ki ga je te\u017eko spoznati. To je bilo v \u010dasu, ko sta bila gibanji Greenpeace in Amnesty International na vrhuncu medijske (samo)promocije, nekaj povsem samoumevnega. Vseeno je Morrisseyevo stali\u0161\u010de izviralo iz povsem druga\u010dnih vzgibov. Najbolje jih je pojasnil v \u010dasu prve globalne glasbene filantropije (histerije?) \u2013 v obdobju formiranja in realiziranja projekta Band Aid (1984\/1985). The Smiths \u2013 ena izmed redkih skupin, ki je takrat v celoti zapolnila izrazni prostor \u2013 znotraj popularne britanske glasbene elite, zbrane na spisku Boba Geldofa ni na\u0161la prostora. Morrissey je projekt komentiral (Time Out): <em>\u00bbCelotni namen projekta je bil, da se re\u0161ijo \u017eivljenja stradajo\u010dih ljudi v Etiopiji. Vendar komu to polagajo na srce? Osebe, kot so Margareth Thacher ali britanski dvor, bi to lahko dosegli v desetih sekundah, in Band Aid je vse to zatajil. Kar je najhuj\u0161e, celoten projekt je bil usmerjen proti delavskemu razredu in nezaposlenim. Nekdo ima lahko razumevanje za la\u010dne v Etiopiji, vendar ga ne zanima vsakodnevna tortura dr\u017eavljanov Anglije.\u00ab<\/em> Nesposobnost medsebojne komunikacije je \u0161e ena izmed vsebin, ki je Morrisseya vznemirjala od samega za\u010detka (<a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=hnpILIIo9ek\" target=\"_blank\">How Soon is Now?<\/a>): <em>\u00bb\u010clovek sem in \u017eelim biti ljubljen,\/ kot vsakdo izmed nas.\u00ab<\/em> Hkrati je pesem odslikavala Morrisseyevo konstantno negotovost, vezano na travmati\u010dne \u010dustvene izku\u0161nje, in osamljenost, ki je izvirala iz njegovega otro\u0161tva. <em>\u00bbBremena sveta zato ni delil. Vdano ga je prena\u0161al na lastnih ramenih,\u00ab<\/em> je to julija 1985 v Mladini opredelil Jure Potokar.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Morrissey vs. Marr<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Celotna geneza in razkroj (zgodba) o skupini The Smiths \u2013 \u010deprav tudi nekoliko nepravi\u010dno do Andyja Rourka in Mika Joycea \u2013 sta vezani na fantasti\u010dno kreativno in miselno simbiozo dveh osebnosti: Stevena Patricka Morrisseya in Johnnyja Marra. Obema je bila skupna odtujenost, ljubezen do izra\u017eanja in nedelovno vegetiranje, kar je Morrissey v nekem intervjuju (BBC, Radio One) pojasnil z besedami: <em>\u00bbVerjel sem, da moram po\u010deti tisto, kar me veseli. Raje bi umrl od lakote, kot da bi delal za korist nekoga drugega. Ta stali\u0161\u010da branim s svojim \u017eivljenjem!\u00ab \u00bbIskal sem slu\u017ebo in tudi jo na\u0161el.\/ In nebesa vedo, kako nesre\u010den sem sedaj<\/em>.&#8221; (<a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=TjPhzgxe3L0\" target=\"_blank\">Heaven Know I&#8217;m Miserable Now<\/a>)<\/p>\n<p>Morrissey je, dokler dobesedno na njegova vrata ni potrkal Marr, ve\u010dino \u017eivljenja pre\u017eivel v izolaciji svoje sobe. V njej je na razli\u010dne na\u010dine komuniciral s svojimi idoli (Oscarjem Wildom, Jeanom Cocteaujem, skupino New York Dolls, Jamesom Deanom). Umetnost, ki jo je gojil (film, glasba, literatura), mu je po\u010dasi u\u0161la izpod nadzora. V teh zapisih je bilo mo\u010d \u017ee prepoznati prve odtenke njegove kasnej\u0161e poezije: naivnost, hrepenenje, ekscentri\u010dnost, nelogi\u010dnost, senzibilnost in provokativnost. Kljub nekaterim poskusom socializacije (\u017eelel je postati novinar glasbenega \u010dasopisa NME), je vse bolj tonil znotraj lastnih frustracij dale\u010d od sveta in \u017eivljenja, ki jih je okrepil z <em>absolutno<\/em> askezo: celibatom, vegetarijanstvom, abstinenco od drog, cigaret in alkohola.<\/p>\n<p>Marr sicer ni bil podvr\u017een podobni strogi samokontroli, \u010detudi sta se povsem ujela v razmi\u0161ljanju, da ho\u010deta \u017eiveti po lastnih zapovedih in ne zapovedih okolice. Igral je v razli\u010dnih underground skupinah, skladal in iskal tekstopisca, ki bi njegovim skladbam dodal pomensko privla\u010dnost, da bi jih lahko ponudil ve\u010djim zvezdnikom. V drugi polovici leta 1982 je sli\u0161al za osebo, poznano po svojih besedilih in nekovencionalnem na\u010dinu \u017eivljenja. Potrkal je na Morrisseyeva vrata in \u017ee po dobri uri sta skupaj lepila prve pesmi, \u010detudi sta sprva mislila, da jih bosta ponudila drugim skupinam. Prva demo posnetka (<a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Gq19VsaqIZg\" target=\"_blank\">Hand That Rock the Cradle<\/a>, <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=A9DH0_b3F1c\" target=\"_blank\">Suffer Little Children<\/a>) sta ju prepri\u010dala nasprotno. Odlo\u010dila sta se ustanoviti lastno zasedbo. Marr je povabil prijatelja iz \u0161ole, basista Andyja Rourka. Nedolgo zatem se je trojki pridru\u017eil \u0161e bobnar Mike Joyce. The Smiths so bili formirani.<\/p>\n<p>Njuna skladateljska in \u017eivljenjska simbioza pa se je ve\u010dkrat zna\u0161la na hudi preizku\u0161nji. Sprva povsem premostljivo, saj se je Marr prebijal skozi nekovencionalne na\u010dine Morrisseyevega pisanja pesmi. Njegova besedila namre\u010d niso bila ritmi\u010dno uravnote\u017eena, pogosto niso imela pravega refrena, tudi po sami strukturi so se mo\u010dno razlikovala od takrat prevladujo\u010dih konceptov (da o tematiki niti ne govorimo). Pri tem je potrebno vedeti, da Johnny ni bil noben inovator, zgolj glasbenik z odli\u010dnim ob\u010dutkom, ki je znal Morrisseyeve (tudi pateti\u010dne) besede nadgraditi s pravim, nikoli ki\u010dastim aran\u017emajem. <em>\u00bbMarr je glasbenik s preprostimi idejami, s katerimi pa odli\u010dno podkrepi moje besede. Slednje tako dobijo svojo pravo te\u017eo,\u00ab<\/em> je neko\u010d izjavil Morrissey.<\/p>\n<p>Seveda se spravljivi ton v soju \u017earometov praviloma za\u010dne krhati. Cena slave, ki se je v veliki meri stekla zgolj na Morrisseyev ra\u010dun, ni bila pov\u0161e\u010di ostalim \u010dlanom skupine, predvsem pa ne Johhnyju Marru, ki je bil kot skladatelj vseh pesmi mo\u010dno zasen\u010den z razse\u017enostjo Morrisseyevega ega. Povsem jasno je bilo, da je s svojo aroganco Morrissey za\u010del izgubljati samokontrolo. V za\u010detku leta 1987 so se v Manchestru tako pojavile govorice, da je razkol med Morrisseyem in Marrom prevelik, da bi lahko pomislila na skupno kovanje novih pesmi. Konec je bil blizu, \u010deprav je do kon\u010dnega reza pri\u0161lo na zelo \u010duden na\u010din. Tra\u010di (pred tem se je govorilo, da je Morrissey znorel, ko je sli\u0161al, da je Marr instrumental <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=TrRjxkXOps0\" target=\"_blank\">Draize Train<\/a> poklonil Bryanu Ferryju za pesem Right Stuff) o razpadu Smithsov so pri\u0161li na mizo redakcije New Musical Express, ki je na podlagi uli\u010dnih (nepreverjenih) govoric objavila \u0161kandalozni \u010dlanek <em>Smiths To Split<\/em>. Jedro spora je dobilo svoj labodji spev. The Smiths so od\u0161li v glasbene enciklopedije.<\/p>\n<p>V zadnjem letu in pol (objavljeno leta 2005, op. ur.) se je veliko govorilo o Morrisseyem comebacku. Nad njim so se navdu\u0161evali predvsem nekriti\u010dni nostalgiki britanskega kitarskega popa osemdesetih let, ki v kasnej\u0161ih, dolgo\u010dasnih <em>deja vu<\/em> konceptih (z nekaterimi izjemami) devetdesetih let, niso ve\u010d realizirali svoje zvo\u010dne (kot tudi pomenske) identitete. Presek njegove solisti\u010dne kariere je namre\u010d zgolj bleda kopija neko\u010d lucidne in kriti\u010dne senzibilnosti. Forma je sicer nesporna; zatakne pa se pri vsebini. Vseskozi se vsiljuje ob\u010dutek, da je Morrissey \u017ee davno povedal vse, kar mu je le\u017ealo na du\u0161i, ne glede na nekatere pozitivne kritike zadnjega studijskega albuma <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/playlist?list=PL5891936EB5776180\" target=\"_blank\">You Are the Quarry<\/a>. Pravzaprav se je mo\u010d strinjati z govoricami, da bi za posredovanje svojih misli lahko izbral kak drug medij; njegove skladateljske sposobnosti niso ravno na visoki ravni. Povsem o\u010ditno je, na podlagi zadnjih dveh izdaj <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=isFW_xDBaC4\" target=\"_blank\">Live at Earls Court<\/a> (CD) in <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Fih6WFxgz74\" target=\"_blank\">Who Put \u00bbM\u00ab in Manchester<\/a> (DVD) , da so, z nekaterimi izjemami (<a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=KKoS5X4SMrY\" target=\"_blank\">Irish Blood, English Heart<\/a>, <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=bf6Xwb03jTE\" target=\"_blank\">Every Day is Like a Sunday<\/a>), \u0161e vedno najbolj prepoznavne (in najbolje sprejete) skladbe, pod katere sta se sredi osemdesetih podpisala z Johnnyjem Marrom. Slednji je postsmithovsko obdobje pre\u017eivel v nizu sodelovanj (Bryan Ferry, A Certain Ratio, Talking Heads, The The, The Pretenders, Electronic), vendar ne on niti Morrissey se v ni\u010demer nista pribli\u017eala tistemu, kar sta toku popularno glasbene zgodovine ponudila v zgolj \u0161tirih, vendar sijajnih (neponovljivih!) letih. Tako ni presenetljiv pregovor, da so The Smiths ena izmed dveh najpomembnej\u0161ih oto\u0161kih skupin. Sami lahko izberete drugo: The Beatles ali Joy Divison.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>1983 \u2013 1987: etika vs. estetika<\/strong><\/em><\/p>\n<p>V obdobju Morrisseyeve najbolj intenzivne medijske izpostavljenosti, ko je prakti\u010dno gostoval na naslovnicah vseh pomembnej\u0161ih medijev (NME, Melody Maker, Blitz, ZigZag, Smash Hits), je v intervjuju za Time Out izjavil: <em>\u00bbRumeni tisk me preganja na vsakem koraku. To me zelo \u017eivcira. Kar jim nikakor ne gre v glavo, je dejstvo, da imam rad mirno in dostojanstveno, skoraj religiozno \u017eivljenje. Nikakor nisem tipi\u010den rokenrol karakter, ne drogiram se, ne kadim. \u017divim mirno \u017eivljenje v celibatu. Tematika mojih pesmi je zelo mo\u010dna in neposredna. Slednje moti avtoritativne figure, saj mi ne morejo ni\u010desar pripisati. Nimajo manevrskega prostora, da bi rekli, da so moja besedila posledica alkoholnih ali narkomanskih blodenj. Hkrati najverjetneje mislijo, da sem spolni obsedenec, vendar mi je za njihove misli malo mar. Kar mene zanima, so dokazi. Slednjih ni, zato v ni\u010demer ne morejo o\u010drniti mojo osebnost.\u00ab<\/em> V tem citatu je zgo\u0161\u010dena Morrisseyeja osnovna miselnost, ki se je preko homoerotizma, oto\u017ene romantike, ekolo\u0161ke in socialne zavesti, ironije in cinizma opredmetila v njegovih besedilih. The Smiths pa so \u017ee od samega za\u010detka izoblikovali tudi svoj vizualni del. Na naslovnicah malih in velikih plo\u0161\u010d se nikoli niso pojavili \u010dlani skupine, temve\u010d (anti)junaki, ki jih je Morrissey skozi razli\u010dne koncepte \u2013 med obupnimi poskusi upora in ponosom izob\u010dencev \u2013 analiziral v \u010dasu svoje de\u0161ke izolacije. Specifi\u010dna stilizacija ni bila naklju\u010dna. Fotografije so z vizualno metaforiko izra\u017eale socialna in politi\u010dna stali\u0161\u010da na principu, da je v\u010dasih mo\u010d o knjigi soditi \u017ee po njeni naslovnici. Posredno so bila sporo\u010dila plo\u0161\u010de vidna \u017ee na naslovnici. Potrebno sta bila zgolj poznavanje (pop)kulturne zgodovine razli\u010dnih umetni\u0161kih panog in smisel za de\u0161ifriranje.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/what-difference.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13017\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/hand-in-glove-600x591.jpg\" alt=\"hand in glove\" width=\"200\" height=\"197\" \/>\u00a0 <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13018\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-charming-man-600x582.jpg\" alt=\"the charming man\" width=\"200\" height=\"194\" \/>\u00a0 <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13019\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/what-difference-600x581.jpg\" alt=\"what difference\" width=\"200\" height=\"194\" \/><\/a><\/p>\n<p>Prva mala plo\u0161\u010da (Hand in Glowe\/Handsome Devil, maj 1983) se je tako pona\u0161ala s fotografijo golega mladeni\u010da (The Nude Male, foto: Margaret Walters), s hrbtom obrnjenega proti svetu. Akt je verze <em>\u00bbRoka v rokavici,\/ Sonce sije iz na\u0161e zadnje plati, \/Ne, to ni obi\u010dajna ljubezen, \/Ta je druga\u010dna, ker je na\u0161a\u00ab<\/em> zgolj podkrepil. \u0160tevilne recenzije so pesem ozna\u010dile za najlep\u0161o ljubezensko pesem po Love Will Tears Us Apart. Glasbeno-slikovnemu so\u017eitju se niso odpovedali do konca. Druga mala plo\u0161\u010da (This Charming Man\/Jeanne, november 1983) je bila opremljena s fotografijo francoskega igralca Jeana Marraisa iz filma Orfej (Jean Cocteau, 1949). Razlog izbora je Morrissey posremil s komentarjem: <em>\u00bbNa sliki o\u010ditno Jean ljubi samega sebe. To je edino pravilno po\u010detje na tem planetu. Samoobo\u017eevanje bi moralo biti vklju\u010deno v vse stopnje \u010dlovekove izobrazbe.\u00ab<\/em> Tudi na tretji mali plo\u0161\u010di (What Difference Does it Make\/Back to the Old House, januar 1984) se je zna\u0161la slika iz filmskega sveta, kultni britanski igralec Terence Stamp iz filma The Collector (William Wyler, 1965). Logi\u010dno je bilo pri\u010dakovati, da se bo podoben koncept nadaljeval tudi na prvem velikem albumu. Evfori\u010dne ocene malih plo\u0161\u010d in nastopov in medijsko \u00bbmentorstvo\u00ab Johna Peela sta nakazovala, da do realizacije ni dale\u010d.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-queen-is-dead.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13021\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-smiths-600x593.jpg\" alt=\"the smiths\" width=\"200\" height=\"198\" \/>\u00a0 <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-13022 alignleft\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/meat-is-murder.jpg\" alt=\"meat is murder\" width=\"199\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/meat-is-murder.jpg 298w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/meat-is-murder-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/meat-is-murder-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/meat-is-murder-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 199px) 100vw, 199px\" \/>\u00a0 <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-13023\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-queen-is-dead.jpg\" alt=\"the queen is dead\" width=\"200\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-queen-is-dead.jpg 300w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-queen-is-dead-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-queen-is-dead-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/the-queen-is-dead-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Naslovnica <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=q0ziAjJSHb4\" target=\"_blank\">prvenca<\/a> Smithsov (sprva bi se plo\u0161\u010da morala imenovati The Hand that Rocks the Cradle) je spodoben hommage kultni figuri pop kulture Andyju Warholu. Krasi jo slika Joa Dallesandra iz njegovega filma <em>Flesh<\/em> (1968). \u010ce izvzamemo vmesno kompilacijsko (predbo\u017ei\u010dno) plo\u0161\u010do <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=ymwJBgcYrIM\" target=\"_blank\">Hatful of Hollow<\/a>, se znajdemo v februarju 1985, ko je na police trgovin pri\u0161la <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=_QTL8gYdc8M\" target=\"_blank\">Meat is Murder<\/a>. \u010ce so prvo plo\u0161\u010do \u0161e pospremili z zadr\u017eanimi kritikami, \u010de\u0161 da nima zaokro\u017eene celote, je Meat is Murder celovita plo\u0161\u010da, lucidna kolekcija enakovrednih pesmi, ki delujejo tako samostojno kot v kontekstu albuma. Na naslovnici je bila ovekove\u010dena fotografija iz knjige <em>In the Year of the Pig<\/em> fotografa Emila De Antonia, na kateri anonimni ameri\u0161ki vojak v Vietnamu na svoji \u010deladi nosi geslo \u00bbMeat is Murder\u00ab. Spomenik kulturi vegetarijanstva. Vsak umor \u017eivega bitja je enakovredno dejanje. <a href=\"http:\/\/The Queen is Dead\" target=\"_blank\">The Queen is Dead<\/a> (junij, 1986) je naslovnice znova popeljala nazaj v filmski svet. Zbirka pesmi, ki so jo kritiki ozna\u010dili kot <em>\u00bbYounger than Yesterday\u00ab<\/em> za generacijo osemdesetih, se je pona\u0161ala s sliko Alaina Delona, povzeto iz filma <em>L&#8217;insoumis<\/em> (Alain Cavalier, 1965). Provokativni naslov je Morrissey \u00bbodkril\u00ab v romanu <em>Last Exit to Brooklyn<\/em> Huberta Selbyja Jr-a. Sprva naj bi se plo\u0161\u010da imenovala Margaret on Guillotine. Posthumna, vendar redna plo\u0161\u010da <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=uQ2Ht2naHb8\" target=\"_blank\">Strangeways, Here We Come<\/a> (september, 1987) je naletela na me\u0161an odziv; \u010dlani skupine nikakor niso mogli skriti mu\u010dnega ozadja na snemanju. Dejstvo je, da s srcem niso bili ve\u010d prisotni pri njeni realizaciji. Na naslovnici je obraz igralca Richarda Davalosa, posneta izza scene snemanja filma <em>East of Eden<\/em> (Elia Kazan, 1955) V tem \u010dasu (1983-1987) so iz\u0161le \u0161tevilne male plo\u0161\u010de (zbrane tudi na CD-formatu <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=CR4xGm7DLPU\" target=\"_blank\">Singles<\/a>; na naslovnici Diana Dors), kjer so se poleg zgoraj omenjenih igralcev (Marais, Stamp), z naslovnic pona\u0161ali \u0161e: Viv Nicholson, Billie Whitelaw, Sean Barrett, Pat Phoenix, Truman Capote, James Dean, Richard Bradford, Yootha Joyce, Elvis Presley, Candy Darling, Shelagh Delaney, Avril Angers, Billy Fury in Sandie Shaw. Kot zanimivost naj navedem, da se je na prvi samostojni mali plo\u0161\u010di Suedehead\/I Know Very Well How I Got My Name (1988) z naslovnice smehljal Morrissey sam. Zastavljeni koncept je ohranil do dandana\u0161njih dni.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/morrisey.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-13025 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/morrisey.jpg\" alt=\"morrisey\" width=\"200\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/morrisey.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/morrisey-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/morrisey-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/morrisey-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px\" \/><\/a><br \/>\n<span style=\"text-decoration: underline;\">Viri:<\/span><br \/>\nMick Middles \u2013 The Smiths: The Complete Story<br \/>\nColin Larkin \u2013 The Virgin Encyclopedia of Eighties Music<br \/>\nJure Potokar \u2013 Oto\u017eni romantiki (Mladina, \u0161t. 24\/25, julij 1985)<br \/>\nGordan Paunovi\u0107 \u2013 Neke grupe so ve\u010de od drugih (Ritam 4, 5, 6\/7, 8, maj \u2013 oktober, 1989)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Diskografija:<\/span><\/p>\n<p>Redne plo\u0161\u010de:<br \/>\nThe Smiths (Rough Trade, 1984)<br \/>\nMeat is Murder (Rough Trade, 1985)<br \/>\nThe Queen is Dead (Rough Trade, 1986)<br \/>\nStrangeways, Here We Come (Rough Trade, 1987)<br \/>\nRank (Rough Trade, 1988)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Kompilacije:<\/span><br \/>\nHatful of Hollow (Rough Trade, 1984)<br \/>\nThe World Won&#8217;t Listen (Rough Trade, 1987)<br \/>\nLouder Than Bombs (Rough Trade, 1987)<br \/>\nThe Peel Sessions (Strange Fruit, 1988)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":88912,"featured_media":13027,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-13014","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13014","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88912"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13014"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13014\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13029,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13014\/revisions\/13029"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13014"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13014"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13014"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}