{"id":13033,"date":"2015-09-29T17:10:55","date_gmt":"2015-09-29T15:10:55","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13033"},"modified":"2015-09-29T17:12:11","modified_gmt":"2015-09-29T15:12:11","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-56","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13033","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (56)"},"content":{"rendered":"

\"rzewski\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Rzewski Plays Rzewski : Piano Works, 1975 \u2013 1999<\/em><\/strong> (Nonesuch, 2002)<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbSem prakti\u010den. Pi\u0161em glasbo, za katero domnevam, da jo bodo izvajali. Imam tudi tipa, ki moje skladbe stalno igra. Sva v kar dobrih odnosih.\u00ab Tip, o katerem je hudomu\u0161no razlagal Frederic Rzewski, je on sam. Ta izjava dovolj pove o stanju nove muzike in mo\u017enostih za njeno predstavljanje. T. i. \u00bbklasi\u010dno polje\u00ab ima svoja rigorozna institucionalizirana pravila, ima tudi precej\u0161njo podporo \u2013 zasebnih in javnih fundacij, mecenov \u2013, ima svoje kroge, a v osnovi je \u010dezvse hierarhi\u010dno urejeno. To, da skladatelj takega renomeja \u2013 marsikdo mu bo pritaknil oznako enega imenitnej\u0161ih skladateljev (vsaj za klavir) 20. stoletja \u2013 v\u010dasih te\u017eko dobi koncert zunaj ute\u010denih prostorov in kanalov, je slaba popotnica za nodobudne mladce in mladenke, ki stopajo na pot skladatelja in skladateljice zahodne umetne glasbe.<\/p>\n

Odlo\u010ditev za uvrstitev tega albuma, ki to ni v starem pomenu, je bila lahka. Pravzaprav gre za izbrani, retrospektivni boks \u0161tirih cedejev, na katerih so uvr\u0161\u010dene klavirske skladbe, ki jih izvaja skladatelj. Ve\u010dina klavirskih komadov je iz\u0161la na posameznih albumih, najve\u010dkrat jih je igral Rzewski sam. Tu pa so zbrani vsi v eni nori \u0161katli sodobnega, modernega pianizma. Zalo\u017eba Nonesuch ga je s tem uvrstila ob bok Glassu, Reichu in Johnu Adamsu. Za spremljavo pa pose\u017eemo kar k besedilu, objavljenem na drugem mestu (Dnevnik, 26.9.2014).<\/p>\n

Ameri\u0161ki skladatelj in virtuozni pianist, sin poljskih priseljencev, \u0161teje 77 let. Kakor vsi veliki koncertni pianisti 20. stoletja na odru leta dobro skriva. Iz\u017eareva energijo in modrost. \u017divi v Bruslju, kamor se je iz New Yorka preselil leta 1977. Sprejel je stolico profesorja kompozicije na kraljevem konservatoriju. Okrog razlogov za selitev v Evropo so spletali intrige, saj je ob dveh avantgardnih prijateljih, Newyor\u010danu Christianu Wolffu in Angle\u017eu Corneliusu Cardewu, veljal za eminentnega politi\u010dnega skladatelja. Oznaka je v krogih nove glasbe pomenila levi\u010darja. Razlogi za selitev so bili banalno \u017eivljenjski. Pre\u017eivljati je moral dru\u017eino, z novo muziko pa se v New Yorku, kljub pripadnosti newyor\u0161ki \u0161oli modernih skladateljev, ki je pod Cageevim vplivom z idejami tresla zgledno urejeni glasbeni svet od \u0161estdesetih let naprej, ni dalo normalno pre\u017eiveti.<\/p>\n

Frederica Rzewskega sem v \u017eivo sli\u0161al dvakrat. Prvi\u010d leta 1993 na festivalu novega jazza v nem\u0161kem Moersu, kjer je nastopal s kolektivom MEV (Musica Elettronica Viva). Legendarna skupina je za\u010dela muzicirati v Rimu leta 1966. Ustanovni \u010dlani so v najeti bajti, preurejeni v glasbeni studio, gojili kolektivno svobodno improvizacijo in rabili \u0161iroko paleto elektronskih glasbil. Mladi ameri\u0161ki eksperimentalci so bili Rzewski, Richard Teiltenbaum in Alvin Curran. Pridru\u017eili so se jim pihalec mad\u017earskega rodu Ivan Vandor, jazzovski saksofonist Steve Lacy, pozavnista George Lewis in Garret List. Danes se nabor \u010dlanov skupine, ki si je za cilj zadala vklju\u010ditev ob\u010dinstva v ustvarjalni proces, bere kot impresiven seznam iz enciklopedije nove muzike. Pomembni podpornik njihovih koncertov v tedaj glasbeno in politi\u010dno burni Italiji, kjer je gostovala \u0161ir\u0161a enklava Ameri\u010danov – Cage, Morton Feldman, Wolff in vplivni Living Theatre – je bil italijanski skladatelj Giacinto Scelsi. Rzewski danes za MEV, ki je konec \u0161estdesetih po Evropi nastopal pred \u0161tevilnim mladim ob\u010dinstvom, na politi\u010dnih shodih in ve\u010djih koncertih z rock bendi, pravi, da niso bili ne pop skupina, ne jazz bend, \u0161e manj skupina klasi\u010dne glasbe, temve\u010d singularnost. Tako kot angle\u0161ki sopotniki AMM, s katerimi so nekajkrat muzicirali skupaj in izmenjevali ideje, politi\u010dne zlasti s Cardewom.<\/p>\n

Drugo sre\u010danje z Rzewskim je bilo maja 2014. Po \u0161estih letih je ponovno nastopil v New Yorku s samostojnim klavirskim recitalom v prenovljeni dvorani Roulette v Brooklynu. Na koncert sva \u0161la skupaj z Elliottom Sharpom, velikim ob\u010dudovalcem pianista, a to ob\u010dudovanje je vzajemno. Rzewski nikoli ni nehal postavljati Sharpa v vrh nove muzike newyor\u0161kega downtowna, pravzaprav je obdobje do za\u010detka devetdesetih razglasil za zadnje veliko ustvarjalno obdobje v New Yorku. In \u010de smo po\u0161teni, se vsaj glede nove, eskperimentalno nastrojene muzike ni toliko zmotil.<\/p>\n

V Roulette je izvajal dve lastni skladbi: novo, fantazijsko dinami\u010dno Sanje, ki jo je navdahnil Kurosawov film, in pa monotematsko klavirsko sonato \u0160tiri skladbe iz leta 1977 z osnovnim motivom iz andske tradicionalne glasbe. Dvorana za \u0161tiristo ljudi je bila napol polna, med ob\u010dinstvom pa so bili sami znani obrazi newyor\u0161ke nove muzike, od Wolffa, Teiltelbauma do Elliotta Sharpa. Koncerta Rzewskega se ne zamuja, je rekel eden izmed kritikov, drugi je tarnal, da bi tak recital moral biti v razprodani Carnegie Hall. Toda realnost nove komponirane glasbe, njenega predstavljanja in odnosa z ob\u010dinstvi je danes druga\u010dna. Na zasi\u010denem Zahodu je pri\u0161lo do zapore, ki jo je v marsi\u010dem zakrivil hermeti\u010dni akademizem in vtis elitnosti glasbene srenje. Izku\u0161eni pianist\/skladatelj je tega vajen. Rzewski na Zahodu najve\u010d nastopa v univerzitetnih dvoranah in na klavirskih tekmovanjih, v\u010dasih v majhni galeriji ali klubu, na Vzhodu, tudi na Poljskem, kjer tradicionalno slavijo pianiste, pa je ve\u010dkrat nastopal pred mno\u017eico mladih radovedne\u017eev, kar optimisti\u010dno tolma\u010di kot znamenje, da niso brez zadr\u017ekov kupili zahodne potro\u0161ni\u0161ke pop kulture.<\/p>\n

Rzewski je oder zavzel v slogu. Opravo klasi\u010dnega pianista je \u017ee v \u0161estdesetih, ko je blestel z izvedbami Stockhausnovih kosov, zavrnil kot anahrono. V Roulette je najprej sezul sandale in v kratkem nagovoru pojasnil, da se pri igranju rad po\u010duti kot doma. Sledila je elegantna, natan\u010dna kritika zapisa v programskem listu. \u00bbVe\u010dina navedkov je to\u010dna. Tudi to, da je moja nocoj\u0161nja skladba iz leta 1977 zasnovana kot nadaljevanje nekega mojega bolj popularnega komada. Ne dr\u017ei pa, da je v tisti skladbi 32 variacij na pesem, 36 jih je. Pi\u0161e tudi, da sem s skupino MEV muziciral od leta 1966 do leta 1971. Lahko izdam, da smo \u0161e kako \u017eivi in \u0161e muziciramo skupaj.\u00ab<\/p>\n

\u00bbTista skladba\u00ab je \u00bbThe People United\u00ab (\u00bbEl pueblo unido jam\u00e1s ser\u00e1 vencido\u00ab), niz variacij na revolucionarno pesem \u010dilskega skladatelja Sergia Ortega, ki jih je Rzewski napisal leta 1975 v \u010dasu odpora proti nasilnemu strmoglavljenju predsednika Allendeja v \u010cilu. Kot sodobno dopolnilo Beethovnovih Diabellijevih variacij jo je naro\u010dila znana pianistka sodobne glasbe Ursula Oppens. Ta enourni \u00bbpoliti\u010dni komad\u00ab velja za eno najbolj zahtevnih, virtuoznih in rado\u017eivih skladb novej\u0161e klavirske literature. Je komad \u00bb\u010dlove\u0161kega realizma\u00ab, kakor je Rzewski v sedemdesetih letih imenoval svoj \u00bbzavestni izbor tehnik za vzpostavitev komunikacije, ne odtujitve, ki ni izklju\u010ditev avantgardnega sloga za vsako ceno, marve\u010d predvsem suhega formalisti\u010dnega sloga skladateljev.\u00ab V tem sta si bila s Cardewom blizu. V ve\u010dini klavirskih skladb je Rzewski obravnaval dolo\u010deno socialno temo, aktualni ali zgodovinski dogodek, na primer upor v kaznilnici Attica. Komadom s tematskimi citati iz popularne kulture je v\u010dasih pripenjal izbrana besedila, ki so jih pianisti ali pripovedovalci recitirali ob igri. Med \u0161tevilnimi izstopa dramati\u010dno emocionalna \u00bbDe Profundis\u00ab (1992), kjer pianist ob igri hrope, se tol\u010de po prsih, udari po klavirju in bere odlomke pisma zapornika Oscarja Wilda nekdanjemu ljubimcu.<\/p>\n

Feni se glede \u00bbPeople United\u00ab prepirajo o tem, ali bolje zveni v izvedbi Marca-Andr\u00e9ja Hamelina, Oppensove ali Rzewskega samega. Toda skladatelj poudarja ravno \u0161iroko mo\u017enost interpretacij, zaradi katerih komad \u017eivi. Tako kot Beethovnove sonate, ki jim je podobno kot svojim skladbam rad dodajal kadence razli\u010dnih dol\u017ein. \u00bbBeethovnov pristop do notacije je dialekti\u010den. Dopu\u0161\u010da ve\u010d enako vrednih interpretacij. Sam bi V mese\u010dini igral trikrat po\u010dasneje, kakor so jo starej\u0161i mojstri\u00ab, je razlagal. In jo tudi je.<\/p>\n

Rzewski se je s\u010dasoma odmaknil od \u00bbpoliti\u010dnega skladanja\u00ab, ki je bilo po njegovem odraz utopij \u00bbprecenjenih \u0161estdesetih let\u00ab, ko si je bilo \u00bb\u0161e mogo\u010de zami\u0161ljati druga\u010dno dru\u017ebo prihodnosti\u00ab. Toda ni padel v letargijo. \u0160okiral je s svojo dr\u017eo \u00bbcopyleft\u00ab, ko je ogromno svojih skladb dal v prosto uporabo na internet. Kriti\u010den je do avantgarde brez du\u0161e, ko je ve\u010dinoma le tr\u017ena ni\u0161a. Oster je ob siroma\u0161enju glasbene govorice. Opozarja na \u00bbveliko regresijo\u00ab v osnovne tonalitete, poenostavitve, umiranje kontrapunkta, hipnoti\u010dno repeticijo brez razvoja variacij. Kritizira sistemski formalizem v dana\u0161njem skladanju, ki se boji spontanosti, kakr\u0161no sta premogla likovni surrealizem ali jazz. Radosti ga, \u010de se v nekaj taktih pribli\u017ea Brahmsovemu kontrapunktu. No\u010de biti depresiven, zdravilo je glasba. Tako nastopa. V njegovih komadih se zasli\u0161i bogat nanos dveh stoletij klavirja. Je moderen in staromoden. \u010cudno je, da je Rzewski na\u0161e kraje ob\u0161el. Na zagreb\u0161kem bienalu so pred leti edinkrat izvajali njegovo minimalisti\u010dno \u00bbComing Together\u00ab. Po stoje\u010dem aplavzu v Roulette je pri\u0161el na oder in navihano rekel: \u00bbSe mi je kar zdelo, da se bo to pripetilo. Zato sem pripravil \u0161e eno skladbo\u00ab. Vsi smo padli v smeh, mojster je odigral z neizmerno energijo, natan\u010dno in fluidno. Tako muzicira Fredric Rzewski.<\/p>\n

Na albumu so: North American Ballads (za klavir), Mayn Yingele (Little Son), variacije na vi\u017eo za klavir, 25 Fougues za klavir, Fantasia in sonata za klavir, The Road (roman za klavir), The People United Will Never Be Defeated in De Profundis. (Izbor je delen, pobran z objavljenih komadov na YT, tudi posnetih koncertnih izvedb Rzewskega iz razli\u010dnih obdobij.)<\/p>\n

 <\/p>\n

The People United Will Never Be Defeated<\/p>\n