{"id":13053,"date":"2015-10-01T05:22:52","date_gmt":"2015-10-01T03:22:52","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13053"},"modified":"2015-10-01T16:29:35","modified_gmt":"2015-10-01T14:29:35","slug":"mostovi-do-cvetlicarne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13053","title":{"rendered":"Mostovi do Cvetli\u010darne"},"content":{"rendered":"

Rundek Cargo Trio, Mostovi (Menart, 2015) in koncert RCT v Cvetli\u010darni, 23.9.2015 (Ex Ponto \u2013 Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti)<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Do Mostov sem pri\u0161la naklju\u010dno, kot do malone vseh najbolj\u0161ih stvari, ki se zgodijo brez kakih posebnih intervencij in piarskega mahanja pred nosom. Na\u0161el me je v pravem trenutku. Tako kot me je njegov Plavi avion (2010) pred nekaj leti, pa pred tem Rundek Cargo Orkestar, pa Haustorji v \u010dasu, ko sem se kot najstnica preselila v Ljubljano in sem po Bunkerju, Metelkovi, KUD-u in podobnih placih iskala sebi podobne pti\u010de. Darka Rundeka nikoli nisem spremljala na\u010drtno, vedno se mi je preprosto \u2013 zgodil.<\/p>\n

Morda mi je Rundek blizu tudi zaradi svoje liminalnosti, vmesnosti, ki jo izpovedujejo njegove \u017eivahne, sinje modre o\u010di, \u017eivljenjska pot(ovanja) in konec koncev njegove pesmi. Liminalnost kot nomadizem med de\u017eelama (Hrva\u0161ka in Francija), med razli\u010dnimi umetnostnimi izrazi (gledali\u0161\u010de, glasba, film), med glasbenimi \u017eanri, in \u0161e kako druga\u010de. In tudi \u010de je ta pozicija za navadne smrtnike eksistencialno nelagodna, za kak\u0161ne pikolovske poslu\u0161alce morda estetsko nedore\u010dena ali kategorijsko nedosledna, je po drugi strani prav toliko ali \u0161e bolj osvobajajo\u010da, saj mu omogo\u010da\u00a0\u0161irino izpovednosti,\u00a0svetovljanskost in samosvojost. Rundekove izpovedi so tako subtilne, introspektivne in liri\u010dno mehkobne kot tudi anga\u017eirane, satiri\u010dne, igrive, trpke in humorne. A v vsakem primeru vedno iskrene.<\/p>\n

Tak\u0161en album je tudi Mostovi, ki ga je s triom (sestavljata ga \u0161e glasbena sopotnika iz \u010dasa Rundek Cargo Orkestra \u2013 Isabel na z efekti poudarjeni violini ter multiinstrumentalist in vokalist Du\u0161an Vrani\u0107 \u2013 Duco) posnel v svojem studiju na Bra\u010du in na katerem se z enako glasbeno in tekstopisno suverenostjo loteva najrazli\u010dnej\u0161ih dru\u017ebenih in intimnih tematik. \u0160e ve\u010d, na novem albumu Rundek postre\u017ee z mnogimi prese\u017eki, ki odsevajo njegov pretanjen ob\u010dutek za naracijo in dramaturgijo komadov, za magi\u010den spoj besede in glasbe, za prvorazredni storytelling, kakr\u0161nega v tem \u010dasu in na tem prostoru lahko i\u0161\u010demo z lu\u010djo pri belem dnevu.<\/p>\n

Gledali\u0161ko oziroma filmsko izostren \u010dut za grajenje fabule, za prozodijo, za nenavadne aran\u017emajske re\u0161itve in glasovne intervencije, ki podkrepljujejo sijajna besedila, kot so protestni\u0161ka Ima ih (napisana ob nedavnih vstajah v Bosni), satiri\u010dni gerontolo\u0161ko-medicinski Vitamini in D\u017eaba (v kateri se z \u00bbMali \u010dovjek \u017eeli preko crte\u00ab pokloni sopotnikom iz \u0160arlo Akrobata), pa tiste, v katerih bolj ponotranja krhko emotivnost in minljivost (\u010dloveka, ljubezni, trenutka ipd.) kakr\u0161ne so Indijska, Vidova, Midnight Calypso, Clouds, Don Juan, Ne zaboravi me, so, vsaka zase, male nad\u010dasne mojstrovine.<\/p>\n

Spodobilo se je, da smo po intenzivni poletni turneji tria po regiji novo plo\u0161\u010do kon\u010dno imeli prilo\u017enost preveriti v \u017eivo tudi v Ljubljani; in to na leto\u0161njem Ex Pontu. Slaba stran je, da smo morali ponjo v Cvetli\u010darno, ki se je (tudi) tokrat izkazala kot neustrezno prizori\u0161\u010de. Rundekova akusti\u010dna, krhka, intimnoklubska muzika (zakaj ni Rundek Cargo Trio tako kot prej\u0161nji\u010d gostoval v Cankarjevem domu?) namre\u010d zahteva zbrano poslu\u0161anje in mehak, topel, analogen, lo-fi zvok, ki odlikuje tudi plo\u0161\u010do, predvsem pa \u010ditljivost vokalov in instrumentov. \u017dal smo morali \u017eve\u010diti precej nerazlo\u010dno glasbeno gmoto in obupno lu\u010dkarsko koreografijo (v drugem delu koncerta sta se oba sicer rahlo izbolj\u0161ala, a ne dovolj, da bi popravila splo\u0161ni vtis), festivalsko ob\u010dinstvo pa je med komadi raje \u017egolelo po svoje in se, \u010deprav je trio po koncu uradnega dela dvakrat priklicalo na oder, odzivalo bolj ali manj samo na preverjene klasike iz obdobja Haustorjev (Uzalud pita\u0161, Bi mogo da mogu, \u0160ejn) in starej\u0161e hite iz Rundekove kariere (Ruke, Ay Carmela, Apokalipso ipd.).<\/p>\n

Darko in njegova mednarodna cargo posadka Isabel ter Duco so kljub vsem nev\u0161e\u010dnostim (Darku je za name\u010dek za vrat kapljala \u0161e de\u017eevnica iz strehe) temeljito oddelali svoj nastop, se predvsem v drugi polovici dodobra razigrali in dokazali, da je mo(go)\u010dna izpovednost zvo\u010dnega minimalizma Mostov ena najbolj\u0161ih glasbenih pridobitev tega prostora v zadnjem \u010dasu, ki pa si ga Rundekovi feni prav zato \u017eelimo prisluhniti v bolj\u0161ih pogojih, kot je bil omenjeni.<\/p>\n