{"id":13065,"date":"2015-10-09T05:00:30","date_gmt":"2015-10-09T03:00:30","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13065"},"modified":"2015-10-06T15:04:31","modified_gmt":"2015-10-06T13:04:31","slug":"poslusajmo-filme-marsovec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13065","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Marsovec"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Do Marsa \u2013 in mogo\u010de tudi nazaj<\/strong><\/h1>\n

Marsovec <\/em>(The Martian<\/em>, Ridley Scott, glasba Harry Gregson-Williams, 2015)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Morda pa prihaja ta film kot napovednik velikih dogodkov \u2013 bi se lahko glasilo povabilo v temo kinodvorane. Kakor vemo, \u010dlovek \u017ee leta \u017eeli odkriti planete, na katerih bi na\u0161el sledi \u017eivljenja, civilizacije, svoje korenine nekje tam dale\u010d v univerzumu. Znanstveniki sedaj celo razlagajo, da so na Marsu na\u0161li slano vodo. To je ve\u010d kot odli\u010dno \u2013 sploh za razvoj in financiranje znanosti. Lahko bi celo zapisali, da re\u017eiser Ridley Scott tako ali tako snema filme bodo\u010de resni\u010dnosti, samo spomniti se je potrebno na njegovega Iztrebljevalca<\/em> (Blade Runner<\/em>, 1982), pa Osmega potnika<\/em> (Alien,<\/em> 1979), da ne omenjamo Prometeja<\/em> (Prometheus,<\/em> 2012). Napoveduje se vsekakor tudi nadaljevanje alien-fran\u0161ize, torej Prometej 2<\/em> (Prometheus 2<\/em>). Gre za film z za sedaj delovnim naslovom Izgubljeni raj<\/em> (Alien: Paradise Lost<\/em>), njegova premiera pa je predvidena za 30. maj 2017 \u2013 sploh pa so \u017ee sklenjene pogodbe z nekaterimi ustvarjalci, med katerimi sta Michael Fassbender (ponovno kot David) in pa Noomi Rapace (kot Elizabeth Shaw). Ostalo pa je \u0161e pred-produkcijska skrivnost. Kakorkoli \u2013 glasbo za film Marsovec je prispeval Harry Gregson-Williams (rojen 1961), ljubiteljem filmskih partitur precej znano ime.<\/p>\n

Harry Gregson-Williams je s svojo filmsko glasbo opozoril nase \u017ee pri animiranem filmu Mravljinec Z<\/em> (Antz<\/em>, Eric Dsmell, Tim Johnson, 1998) in v tem stilu nadaljeval pri filmu Koko\u0161ke na begu<\/em> (Chicken Run<\/em>, Peter Lord, Nick Park, 2000). Pravi glasbeni preboj pa je zagotovo naredil s celotno tetralogijo o simpati\u010dnem zelenem grdobcu Shreku<\/em> (2001, 2004, 2007, 2010); od \u00bbresnej\u0161ih\u00ab partitur pa moramo omeniti vsaj filme Nebe\u0161ko kraljestvo<\/em> (Kingdom of Heaven<\/em>, Ridley Scott, 2005), pa drami Veronica Guerin<\/em> (Veronica Guerin<\/em>, 2003) in Telefonska govorilnica<\/em> (Phone Booth<\/em>, 2002) \u2013 oboje z re\u017eiserjem Joelom Schumacherjem, vsekakor pa tudi filme D\u00e9j\u00e0 Vu<\/em> (D\u00e9j\u00e0 Vu<\/em>, Tony Scott, 2006), Mesto<\/em> (The Town<\/em>, Ben Affleck, 2010) in pa Popolni spomin<\/em> (Total Recall<\/em>, Len Wiseman, 2012). Gregson-Williams ponuja torej velik in \u0161irok repertoar glasbenih idej, ki se o\u010ditno ve\u010d kot uspe\u0161no poglabljajo v razli\u010dne filmske pripovedi in jim vdihnejo posebno glasbeno poanto. Za seboj ima o\u010ditno kar barvit glasbeni opus \u2013 od animiranih komedij do dram in znanstvene fantastike. Je skladatelj, ki se zelo dobro po\u010duti v razli\u010dnosti \u017eanrov, vendar je v vseh vlogah prepoznaven. Njegove zamisli so ve\u010dkrat izredno barvni in impulzivni glasbeni stavki, ki se dobro vgradijo v filmsko zgodbo, ob tem pa oblikuje tudi liri\u010dne, emotivne glasbene sekvence, s katerimi zmeh\u010da filmsko pripoved in ji nadene dimenzijo nostalgi\u010dnosti, pravlji\u010dnosti in sanjavosti. Harry Gregson-Williams sodi brez dvoma med filmske komponiste dobre poslu\u0161ljivosti, njegova glasba pa se prav hitro znajte na policah ljubiteljev filmskih partitur, ki presegajo konfekcijsko
\nhollywoodsko noto.<\/p>\n

\"\"Tokratna zgodba filma pravi takole: \u200bedino Mark Watney (Matt Damon) ve, kako je biti sam na Marsu. Med odpravo s \u010dlove\u0161ko posadko na Mars astronavta Watneyja po hudem viharju, ki je zahteval takoj\u0161njo evakuacijo, kolegi pustijo za seboj, prepri\u010dani, da je mrtev. Toda Whatney je pre\u017eivel in se znajde zapu\u0161\u010den in sam na sovra\u017enem planetu. Po\u0161kodovan je, a \u010de ho\u010de ostati \u017eiv, mora takoj ukrepati. Ob pi\u010dlih zalogah se mora zanesti na lastno iznajdljivost, razsodnost in duha, da pre\u017eivi in se domisli, kako tiste na Zemlji opozoriti, da je \u0161e \u017eiv. \u010ce mu uspe, da ne postane prva \u010dlove\u0161ka \u017ertev Marsa, je pomo\u010d oddaljena nekaj let in na milijone kilometrov. Tam namre\u010d NASA in mo\u0161tvo mednarodnih znanstvenih neutrudno garajo, da sedaj \u00bbMarsovca\u00ab pripeljejo domov, medtem ko njegovi kolegi iz odprave kujejo drzno, \u010de ne \u017ee kar nemogo\u010do re\u0161evalno odpravo.<\/p>\n

Za tokratni sprehod po vesolju je Gregson-Williams napisal partituro s kar sedemnajstimi deli, z dobro in sugestivno glasbeno poanto. Prvi del ima naslov kar Mars<\/em> in predstavlja skoraj nekak\u0161no glasbeno apoteozo vsega, kar se ima v filmu \u0161e za zgoditi. Toda mi smo postavljeni in medias res<\/em>, torej kar v sredi\u0161\u010de problema. Seveda je Harry Gregson-Williams posegel po sinteti\u010dnih in originalnih zvokih, v partituro pa vnesel nekaj pri\u010dakovanih in manj pri\u010dakovanih glasbenih re\u0161itev. Tako tudi v tem prvem delu, ki ima nalogo nekak\u0161ne uverture, vpeljevanja v vesolje, \u017eivljenje in sploh vsega. Glasba se nadaljuje v del Emergency Launch<\/em> s pri\u010detkom pulziranja in misti\u010dnega vzdu\u0161ja. Sicer gre za dokaj znan glasbeni prijem, vendar prav ritmi\u010dne sekvence v filmih skoraj vedno dobro delujejo. Naslednji del ima naslov Making Water<\/em>, saj je znano, da brez vode ni \u017eivljenja. Glasba na trenutke spominja na nekdanje kompozicije, ki jih je delal Vangelis, sploh zaradi uporabe sinteti\u010dnih glasbil in klasi\u010dnega zvo\u010dnega repertoarja \u2013 skupaj s hitrimi utripi in drobnimi, zvene\u010dimi pulzatorji. Sledi Spotting Movement<\/em>, nekak\u0161no logi\u010dno (zvo\u010dno) nadaljevanje prej\u0161nje glasbene zasnove, ki pa se v praznini Marsa pojavi kot droben \u017earek upanja. Tudi Science the S*** Out of This<\/em> je organsko povezana z osnovno glasbeno noto, nekaj ve\u010d pa je v tem delu narejenega na samem dizajnu. Orkester ni le kulisa elektroniki, temve\u010d njen partner in na momente celo vodilni glas. Sledi Messages from Hermes<\/em>, kar je nekak\u0161en skoraj brezupen komentar k te\u017eavi ki jo ima Mark.<\/p>\n

Sledi kompozicija Sprouting Potatoes<\/em>, ki je skoraj otro\u0161ko in komi\u010dno obarvana miniatura, v kateri domuje violon\u010delo ob celotni podpori godal in m\"\"elodi\u010dne mehkobe. Tako lahko na trenutke celo pozabimo, da gre za vpra\u0161anje pre\u017eivetja tam nekje dale\u010d \u2013 na Marsu, recimo. In kon\u010dno tudi glasbena ugotovitev: Watney’s Alive!<\/em>, kar prina\u0161a dodatne ideje, zaplete in te\u017eave. Glasba se ujame s sliko v ples spoznanja in obupov, ob tem pa Gregson-Williams ne pozabi na prvo glasbeno idejo: pulziranja. Nadaljuje s skladbo Pathfinder<\/em>, v kateri se nekateri ostrej\u0161i toni spopadejo s praznino kozmosa in zbledelimi upi. Morda pa \u010dlovek res ni narejen zato, da bi se sprehajal tam nekje dale\u010d po rde\u010dem planetu in pri tem \u010dakal, da ga mimogrede poberejo in dostavijo domov. Sledi Hexadecimals<\/em>, kar je nekak\u0161na glasbena popotnica v svet neznanih dimenzij, skupaj s predvidljivimi staccato<\/em> toni v \u0161irokem stereo u\u010dinku. Pa tudi ni\u010d kaj ve\u010d.<\/p>\n

Skladba Crossing Mars<\/em> je morda najbolj \u0161iroko zasnovana glasbena ideja, \u010de odmislimo prvotno glasbeno temo, sicer pa hodi Gregson-Williams po resni\u010dno nevarnem robu med moog-zvokom, ki so ga neko\u010d \u017ee naredili Tangerine Dream, pa tudi Pink Floyd in Led Zeppelin, da ne omenjamo ponovno Vangelisa. Prav to je \u010dutiti v delu Reap & Sow<\/em>, kjer se violon\u010delo ponovno poka\u017ee kot skladateljev priljubljen instrument. Sledi Crops are Dead<\/em>, kar je glasba s predvidljivim \u017eenskim vokalom in oboo, zastrto melodi\u010dno soigro dveh misti\u010dnih glasov. V delu Work the Problem<\/em> je \u010dutiti nekoliko recikliranja \u017ee znanega materiala, medtem ko prestavlja Leaving Mars<\/em> nekak\u0161no bolj melanholi\u010dno in optimisti\u010dno obarvano klavirsko recitacijo. Mimo zvoka klavirja se pa\u010d ne more in ne sme, bi lahko rekli. Del Build a Bomb<\/em> ni prav velik glasbeni dose\u017eek, ampak je bolj filmsko bistvo in nuja \u2013 temu pa sledi I Got Him!<\/em>, kar pa \u017ee v osnovi ka\u017ee na uspe\u0161no opravljeno misijo. Toda \u2013 ni vse v tem, da se vrnemo, od koder smo pri\u0161li, a ne? Vedno ostaja \u0161e nekaj, kar bi moralo biti postorjeno, kar je ostalo tudi tam, kjer smo bili, nedokon\u010dano.<\/p>\n

Harry Gregson-Williams je opravil dobro delo, film je kar zmerno napeta drama, sploh pa lahko v filmu sli\u0161imo poleg originalne partiture kar precej druge popularne glasbe, recimo Waterloo <\/em>(ansambel ABBA), pa Love Train<\/em> (The O’Jays), pesem I Will Survive<\/em> (Gloria Gaynor), znano pesem Starman<\/em> (David Bowie) in evergreen Don’t Leave Me This Way<\/em> (Thelma Houston). Ljubitelji glasbe sedemdesetih pa bodo prepoznali \u0161e kvazi disco-hit Hot Stuff<\/em>, ki ga na svojem albumu Bad Girl<\/em> izvaja Donna Summer. Torej \u2013 tudi na Marsu ne gre brez dobre stare pop kulture.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsekakor je na Mars te\u017eko prileteti. A o\u010ditno je \u0161e te\u017eje priti spet domov.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":13067,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-13065","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13065","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13065"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13065\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13068,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13065\/revisions\/13068"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13067"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13065"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13065"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13065"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}