{"id":13128,"date":"2015-10-15T14:59:45","date_gmt":"2015-10-15T12:59:45","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13128"},"modified":"2015-10-15T15:06:27","modified_gmt":"2015-10-15T13:06:27","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-57","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13128","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (57)"},"content":{"rendered":"

\"foetus\"<\/a><\/p>\n

Scraping Foetus Off The Wheel : Hole<\/em><\/strong> (Self Immolation\/Some Bizarre, 1984)<\/p>\n

 <\/p>\n

Jim Thirlwell (s polnim imenom James George Thirlwell) danes \u017eivi v Brooklynu. Je zelo dejaven, redno komponira, nastopa, v glavnem po manj\u0161ih placih robne nove muzike, v\u010dasih pa nastopi tudi na kak\u0161ni \u0161ir\u0161i planjavi (denimo v brooklynskem Prospect Parku) in dirigira ve\u010djemu orkestru, ki prevaja njegovo cinemati\u010dno vizijo alterrockovske \u00bbWest Side Story\u00ab. Je del newyor\u0161kega in mednarodnega umetni\u0161kega, eksperimentalnega glasbenega sveta z nekaj pridiha starega, \u017ee ovenelega, izrinjenega podzemlja downtowna<\/em>, ki je bil kontrakulturen, nihilisti\u010den, nejebatorski, trendovsko antitrendovski, elitno antielitisti\u010den, posve\u010deno zajeban. Kar redno ga boste videli nastopati solo, pa tudi v razli\u010dnih majhnih postavah, ki so eksperimentalne, tudi improvizacijske, predvsem pa hrupne narave, recimo v klubu\/galeriji The Stone<\/em> Johna Zorna v East Villageu, ki je zadnja utrdba nekdanje vitalne in prodorne scene na Manhattnu z avtonomisti\u010dnim videzom. Njegove kompozicije naro\u010da slavni newyor\u0161ki festival nove muzike Bang on a Can pa \u0161e kdo. To pomeni, da kar kotira, kar pa ni nobeno trdno jamstvo za ustvarjalca njegovega kova in polo\u017eaja. \u010casi so izrazito nestabilni in negotovi, \u010deprav je v osnovi za starej\u0161e ikone smukanje po meandrih dana\u0161njega glasbenega sveta morda la\u017eje, zaradi minulega dela, ugleda.<\/p>\n

Thirlwella pri nas seveda poznamo in to zelo dobro poznamo, vsaj nekaj starej\u0161a u\u0161esa, da ne bo generacijskih pomot. Navsezadnje je pod svojim najbolj znanim umetni\u0161kim psevdonimom Foetus s spremljevalnim bendom \u2013 vedno je najemal izvrstne glasbenike z mednarodne scene \u2013 nastopil v diskoteki Dakota v BTC-ju, 5. februarja 1996. V bistvu je kasnil glede na razvpitost in redno navzo\u010dnost, vsaj na valovih Radia \u0160tudent, kjer smo ga \u010dislali od prvega albuma v osemdesetih, ki ga je podpisal kot Foetus. Po njegovem ljubljanskem koncertu je Janez Goli\u010d, doma\u010di ve\u0161\u010dak za tovrstne temne artisti\u010dne rockovske rabote in pojave, zapisal: \u00bbPravzaprav je blestel le Foetus sam. Stalno igriv in artikuliran, nepredvidljiv in srdit. Je utele\u0161enje celotne rock’n’roll mitologije; Elvisove nedol\u017ene seksipilnosti, hard-rockovskega ma\u010dizma, artisti\u010dne vzvi\u0161enosti, vse ovito v zna\u010dilni Foetusov sarkazem. Predvsem pa je \u017eiv, telesen in prvinski. Foetus pa\u010d.\u00ab (Goli\u010d v www.rockobrobje.com\/foet)<\/p>\n

Thirlwell je sicer doma iz Avstralije, rodil se je leta 1960 v Melbourneu. Kot nekdanji \u0161tudent umetnostnega koled\u017ea, ki ga ni kon\u010dal, je \u0161el v prostovoljno evropsko, to\u010dneje v angle\u0161ko migracijo, po podobni poti sodobnikov, alterrockerjev, kot so Nick Cave in dru\u0161\u010dina iz The Birthday Party. Le da je v London po kratkem \u0161tudiju od\u0161el \u017ee leta 1978 in razmeroma zgodaj naletel na svoje avstralske sodruge in na vse, ki so brodili po glasbenih vodah in scenah po punku, ki so v nasprotju z dana\u0161njim naziranjem dajale odli\u010dno, nepredvidljivo, ostro, v vseh pogledih konkretno nekorektno godbo, ki za dana\u0161nje uho, zraslo ob novodobnih \u010dute\u010dih in raz\u010dustvovanih sr\u010decih, prejkone u\u010dinkuje napadalno, celo brutalno, zares, preve\u010d zares, da bi si z njo pacali um in telo. Muzika Jima Foetusa je (bila) resna zajebancija. Na kak\u0161nem koncertu v bli\u017eini Jugoslavije, ni nujno, da je bil tisti skupaj z Lydio Lunch, so mu v bendu Wiseblood, ki ga je ustanovil skupaj z bobnarjem Rolijem Mosimannom, godli drugi \u010dlani Swans, godli, da je bu\u010dalo in treslo do drobovja.<\/p>\n

S\u010dasoma smo se navadli vseh psevdonimov in dadastih reinkarnacij, Foetusa, Clinta Ruina, Franka Wanta, pa pozneje \u010disto glasbeno instrumentalnega podjetja Steroid Maximus, tudi eksperimetiranja pod titulo Manorexia (o slednjem izjava: \u00bbGre za mo\u0161ko anoreksijo, toda vidim tudi analogijo z duhovnim stradanjem ljudi, a tudi s \u010dlove\u0161ko pohoto,\u00ab).<\/p>\n

Toda Foetus (ravnokar je spet, po letih molka ponovno udaril s tem psevdonimom) je bil tisti, ki je z vsemi rabami \u00bbzarodka\u00ab v imenih albumov zares zarezal v tedanjo alterglasbeno krajino. Za\u010detki so bili samotarski in samozalo\u017eni\u0161ki, vse do svete trojice, trilogije albumov v osemdesetih \u2013 Hole<\/em> (1984), Nail<\/em> (1985) in Thaw<\/em> (1988). Thirlwell je za\u010del s tem, kar ga je vedno odlikovalo in zaradi \u010desar se je vedno imel za skladatelja, ker ni bil pravi glasbenik, posve\u010den enemu samemu glasbilu. Igral je na vse mogo\u010de instrumente, zlagal besedila pesmi in jih konceptualno pakiral v albumih, ki so se navdihovali pri estetiki totalitarnih re\u017eimov (od nacisti\u010dnih do stalinisti\u010dnih) in jo sprevra\u010dali, \u017eve\u010dili, izpljunili. Bil je vse: avtor, producent, monta\u017eer, izdelovalec vizualne podobe ovitkov in nastopov, pevec, tekstopisec, glasbenik na glasbila in elektronske priprave. Vse to je po\u010del tako dobro, da je v naslednjih letih remiksal in produciral dela bendov, kot so Faith No More, Nine Inch Nails, Swans, Jon Spencer Blues Explosion.<\/p>\n

Ko je Jim Foetus udaril s Hole <\/em>(1984), je mo\u017e, ki je kot producent in \u010dlan nekaj bendov v tem \u010dasu povsem padel na sound<\/em> berlinskih Neubautnov (samo poslu\u0161ajte uvodni komad \u00bbClothes Hoist\u00ab), zanihal vse studijske strune, uporabil vsa tedaj mo\u017ena orodja pri izdelavi tema\u010dnega, filmi\u010dno konceptualnega albuma, ki parazitira na vseh mogo\u010dih pop in klasi\u010dnih glasbenih kli\u0161ejih, mno\u017ei\u010dnem propagandnem pompu, zgodovinskih dejstvih, ki jih je povezal s sedanjostjo. Hole<\/em>, licen\u010dno izdana tudi pri nas, kar je bila zasluga \u0160kuc ROPOTA, je bil eden od \u00bbindie\u00ab albumov leta 1984 v Angliji in vsekakor tudi pri nas \u2013 bil je med najvi\u0161je uvr\u0161\u010denimi albumi leta na Radiu \u0160tudent, kar je tedaj nekaj pomenilo. \u00bbI’ll meet you in Poland, Baby\u00ab je v vseh pogledih komad albuma, srhljiv, freneti\u010den, zoprn, mu\u010den, mo\u010dan. Je opomin na zgodovino, ki je o\u017eivela in ki kar nenehno o\u017eivlja, evokacija tistega 1. septembra 1939, ko so nem\u0161ke sile brez vojne napovedi prestopile poljsko mejo in za\u010dele drugo svetovno vojno. Foetus ga \u0161e zmerom izvaja, tako kot ga je na edinem ljubljanskem koncertu.<\/p>\n

O studijskih vidikih Hole <\/em>je leta 2011 pripovedoval: \u00bbVedno pa\u010d dela\u0161 s tistim, kar je pri roki. Pravzaprav je Hole <\/em>predstavljal velik tehnolo\u0161ki korak, saj sem vse prej\u0161nje albume naredil na osemstezni me\u0161alki, tu pa sem presedlal na 24 kanalov. To je bil velik preskok v zvoku med albumoma Ache <\/em>in Hole<\/em>. Dobil sem, kar se potreboval in zalo\u017eba Some Bizzare mi je \u0161la na roke. Nisem se hotel poigrati z mediji \u2013 morda so to tako razumeli zaradi velikih plakatov, ki so bili polepljeni po vsem Londonu.\u00ab<\/p>\n

Zdaj veste, kdo je zadaj, ko se boste slu\u010dajno sre\u010dali s temi imeni: Foetus Art Terrorism, Scraping Foetus Off The Wheel, Foetus Under Glass, You’ve Got Foetus Under Your Breath, ali pa z orkestrom, za katerega je pisal in mu dirigiral svoje kompozicije, prave partiture, The Foetus Symphony Orchestra.<\/p>\n

Vedno \u00bbklasi\u010disti\u010den\u00ab, upravljavec z virtualnim ali realnim simfoni\u010dnim orkestrom, obo\u017eevalec jazzovskih, swingovskih usedlin in forme, ki so pre\u0161le v pop mentaliteto. Ni ravno \u00bbindustrial\u00ab, je pa hrupen, trdo rockovski in zajedljivo kri\u010dav; te\u017eko ga ujamete z \u017eanrskimi oznakami v obtoku. Jim Foetus je bil in je vznemirljiv obrobne\u017e. Hole <\/em>pa je mojstrovina iz \u010dasov, ko ni bilo tako lahko ra\u010dunalni\u0161ko manipulirati z virtualnimi orkestri kot danes.<\/p>\n

Za meseno eroti\u010dni dodatek pa \u0161e bluesovsko-jazzy-baladno intoniran \u00bbBedrock\u00ab z EP-ja iz leta 1987, v formi, v kateri je bil doma, prepre\u010dljiv, perverzen in seksi, nevaren in doma\u010d, tam je znal se\u010di \u010dez.<\/p>\n

 <\/p>\n