{"id":13203,"date":"2015-10-23T12:27:25","date_gmt":"2015-10-23T10:27:25","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13203"},"modified":"2015-10-24T12:58:19","modified_gmt":"2015-10-24T10:58:19","slug":"tom-jones-long-lost-suitcast-virgin-emi-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13203","title":{"rendered":"Tom Jones \u2013 Long Lost Suitcase (Virgin EMI, 2015)"},"content":{"rendered":"

\"Jones_Suitcase\"<\/a><\/p>\n

Tom Jones<\/a><\/strong> je v zadnjih petih letih prav gotovo na vrhuncu svoje diskografske kariere. V letih 2010 in 2012 je posnel svoja najbolj zrela in tudi ustvarjalno najuspe\u0161nej\u0161a albuma, ki ju letos dopolnjuje s \u201ctretjim pri primeri\u201d, Long Lost Suitcase<\/em>, ki jo je produciral Ethan Johns. Usmeritev je podobna kot pri prvih dveh, dopolnjuje pa jo z nekolikanj bolj folkovskim zvokom, ki ve\u010dkrat zadi\u0161i po angle\u0161kih ljudskih pesmih s \u0161\u010depcem irskega glasbenega izro\u010dila. Obenem je izdal tudi avtobiografijo Over The Top And Back<\/em>, tesno povezano s pri\u010dujo\u010dim albumom; nekateri naslovi pesmi so v njej integrirani v naslove poglavij.<\/p>\n

Album je \u017ee tretji\u010d zaporedoma zadetek v polno. Tom Jones je – ne glede na to, kaj menite o njegovih \u201cvmesnih letih\u201d s tigrastimi spodnjicami in cigaro med zobmi – \u010dlovek \u201camericane\u201d, plemenitega izro\u010dila ameri\u0161ke popularne glasbe, vse od bluesa in countryja do folka, gospela in rock\u2019n\u2019rolla, zlasti tistega zgodnjega, rockabillyjevskega odseka. S svojim glasom in interpretacijo zlahka \u0161e vedno poseka ve\u010dino takih, ki se imajo za nosilce bakle izro\u010dila in njegovo glasbo odpisujejo kot vega\u0161ki pop. Res je, pel in posnel je marsikaj, a \u0161e najbolj banalne popevke je s svojim gromenjem znal povzdigniti v nekaj, kar je presegalo \u201cVegas\u201d v njih. Pesmi, kot so Green Grass Of Home<\/em>, She\u2019s A Lady<\/em> in Delilah<\/em> so – po\u0161teno priznajmo – v \u201c\u0161lagerje\u201d spremenile zlasti \u0161tevilne cenene izvedbe drugih izvajalcev.<\/p>\n

Kako je torej z novo plo\u0161\u010do? Zvo\u010dno je minimalisti\u010dna, poudarjena je vokalna interpretacija, ki jo glasbila kve\u010djemu u\u010dinkovito podpirajo in nadgrajujejo, nikoli pa je ne pokopljejo. \u010ce je v kak\u0161ni pesmi glasnej\u0161i, bolj bluesovsko-rockovski zvok, kot denimo v I Wish You Would<\/em>, obarvan z intenzivnostjo bobnov in elektri\u010dnih kitar, je tam zato, ker mora biti, nikjer pa ne boste na\u0161li nikakr\u0161nih spogledovanj z instantno zvo\u010dno vsakdanjostjo, ki so jo polne dandana\u0161nje glasbene lestvice. Kot gostja se na albumu pojavlja ljubljenka neorockabillyjevske scene Imelda May v pesmi Honey Honey<\/a><\/em> z avtorskega repertoarja folkovskega dua The Milk Carton Kids. Sicer pa se – vsaj zame – izpovedna mo\u010d albuma vrti okrog osrednje izvedbe, uvodne Opportunity To Cry<\/em><\/a> Willieja Nelsona. Jones je \u017ee lani v \u017eivo izvajal tudi Elvis Presley Blues<\/em> folkovske avtoritete Gillian Welch, poleg Tomorrow Night<\/em> z bluesovskega repertoarja Lonnieja Johnsona in Raise A Ruckus Tonight<\/em>, po kateri so svoj\u010das umerili tematsko pesem radijske oddaje Louisiana Hayride. Velja omeniti \u0161e z irskimi podtoni obarvano izvedbo Factory Girl<\/em> Rolling Stonesov, Why Don\u2019t You Love Me<\/em> Hanka Williamsa, tradicionalno balado He Was A Friend Of Mine<\/em> in \u2018Til My Back Ain\u2019t Got No Bone<\/em>, ki jo bluesovsko-soulovski navdu\u0161enci morda poznate v izvedbi Alberta Kinga in Esther Phillips. Skeptikom, ki verjamejo v to, da kralji\u010din me\u010d in sodni\u0161ki stol\u010dek na The Voice nujno odvzameta tudi ostrino, povejmo, da se na sre\u010do ne zgodi vselej tako. Vse izvedbe so izjemno intenzivne in ob bok \u017ee omenjenima dvema plo\u0161\u010dama v \u201crenesan\u010dnem\u201d obdobju Toma Jonesa velja dodati, da na pri\u010dujo\u010dem albumu ni najti polovi\u010dne ali slabe izvedbe.<\/p>\n

Tom Jones na odru \u0161e vedno izvaja svoje uspe\u0161nice. Tokrat precej bolj dostojanstveno kot svoj\u010das. Bolj umerjeno in premi\u0161ljeno. Elvis ga je (upravi\u010deno) imel za svojo edino pravo pevsko konkurenco (od njega je po letu 1969 med drugim pobral tudi ve\u010dino svojih odrskih gibov). \u017de lep \u010das je pomirjen s sabo in treba je priznati, da se stare pesmi kar nekako umaknejo mo\u010di novega repertoarja. In \u010deravno moram priznati, da me je ob poslu\u0161anju lanskega nastopa v Atlanti znova presunila mo\u010d pop balade I\u2019m Never Gonna Fall In Love Again<\/em>, ki sodi v Jonesov jekleni repertoar \u017ee petdeset let, je izvedba \u2018Til My Back Ain\u2019t Got No Bone<\/em><\/a> z istega nastopa tista, pri kateri pozornega poslu\u0161alca resni\u010dno zmrazi: v njej se strnejo delavska rev\u0161\u010dina rudarskega Walesa, prebijanje s petjem v pubih, slaven \u201cprebeg\u201d v ZDA in vrnitev h koreninam. Ob vsem tem \u010dlovek na odru \u0161e vedno iskreno u\u017eiva, to\u010dno ve, kaj \u017eeli po\u010deti in pri petinsedemdesetih ne poje ni\u010d slab\u0161e kot neko\u010d; nasprotno. To br\u017e\u010das uspe le redkokomu \u2013 in prav v tem je razlika med \u201cedgy\u201d Jonesom in nekolikanj manj konsistentnim Engyjem, ki v poznih zrelih letih i\u0161\u010de potrditve na Eurosongu.<\/p>\n

Vsekakor bomo prebrali tudi knjigo \u2013 osebna pri\u010devanja znajo biti pristranska, a saj tudi biografski zapisi niso vedno merodajni. V\u010dasih so dejali: pomembna je zgodba. Jones je svojo pripeljal v lep zaklju\u010den krog: od What\u2019d I Say<\/em> v doma\u010dih o\u0161tarijah do Tomorrow Night<\/em> ali He Was A Friend Of Mine<\/em> na novi plo\u0161\u010di je razdalja zgolj be\u017ena daljica. Vmes je ve\u010d kot pol stoletja, a kot da ga ne bi bilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tretji zaporedni zadetek v polno<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":13204,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-13203","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13203","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13203"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13203\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13206,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13203\/revisions\/13206"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13204"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13203"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13203"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}