Dvoboj stoletja <\/em>(Pawn Sacrifice<\/em>, Edward Zwick, glasba James Newton Howard, 2014)<\/p>\n Re\u017eiser Edwar Zwick, re\u017eiser filmov, kot so Jesenska pripoved<\/em> (Legend of the Fall<\/em>, 1994), nato Poslednji samuraj<\/em> (The Last Samurai<\/em>, 2003) in Krvavi diamant<\/em> (Blood Diamond<\/em>, 2006), se na filmska platna vra\u010da z biografijo o najve\u010djem ameri\u0161kem \u0161ahovskem mojstru Bobbyju Fisherju, v katerega se je prepri\u010dljivo v\u017eivel Tobey Maguire (nekdanji Spider-Man). Zgodba filma nas vodi od otro\u0161tva in mladosti pa vse do legendarnega \u0161ahovskega dvoboja z Rusom Borisom Spaskim (Liev Schreiber), ki se je odvijal leta 1972 na Islandiji. Dvoboj stoletja, kakor so ga poimenovali novinarji, je torej ve\u010d kot pretresljiva zgodba iz \u010dasa, ko je bila hladna vojna na vrhuncu in se je mladi \u0161ahovski genij Bobby Fisher zna\u0161el v prime\u017eu dveh velesil. Izzval je Sovjetsko zvezo in na koncu z igro, ki ni pomenila le premikanja figur na \u0161ahovnici, pa\u010d pa tudi na svetovni \u0161ahovnici, kon\u010dal \u0161tiriindvajsetletno sovjetsko prevlado v \u0161ahovskem vrhu. Zmagal je proti svetovnemu \u0161ahovskemu prvaku \u2013 in mu odvzel naslov. \u010ceprav je vrhunec filma \u0161ahovski ‘dvoboj stoletja’, pa se biografska drama prvenstveno ukvarja z notranjo borbo briljantnega fanta iz Brooklyna, z njegovo genialnostjo in norostjo, med katerima je o\u010ditno zelo tanka \u010drta.<\/p>\n Kdo sta bila pravzaprav ta \u0161ahovska genija? Bobby Fischer oziroma Robert James Fischer (1943-2008) je bil nekdanji svetovni \u0161ahovski prvak in edini ameri\u0161ki \u0161ahist, ki je postal prvak. FIDE prvak je postal septembra 1972 \u2013 po dvoboju s Spaskim. Naslov prvaka je brez boja izgubil 3. aprila 1975, ko je zavrnil pogoje igranja, ki jih je zahtevala organizacija FIDE in neuspe\u0161no zahteval svoje. Tako je postal drugi Ameri\u010dan, ki mu je uspelo pri osvojitvi najvi\u0161jega \u0161ahovskega naslova, prvi je bil Paul Morphy leta 1858, vendar takrat \u0161e ni bilo uradnega svetovnega prvaka. Fischerja imajo za enega najbolj nadarjenih \u0161ahistov vseh \u010dasov. Znan je tudi po svojem neobi\u010dajnem obna\u0161anju in druga\u010dnih politi\u010dnih stali\u0161\u010dih in je verjetno tudi zato najbolj znan med \u0161ahisti. Sodeloval je na 14. in 15. \u0161ahovski olimpijadi. Boris Spaski (v\u010dasih zapisano tudi kot Spasski) oziroma Boris Vasiljevi\u010d Spaski je bil rusko-francoski \u0161ahovski velemojster in nekdanji \u0161ahovski svetovni prvak. Rodil se je 30. januarja 1937 v Leningradu (Sovjetska zveza). \u0160ahovski mojster je postal leta 1952, mednarodni mojster leta 1953, velemojster pa leta 1955. Ob Smislovu (ruski \u0161ahovski svetovni prvak) je edini igralec, ki je zmagal dvakrat zapored (turnir kandidatov). Spaski je bil v letih 1969\u20131972 svetovni \u0161ahovski prvak. Leta 1978 je postal francoski dr\u017eavljan in nastopal za Francijo na \u0161ahovskih olimpijadah. Film je drama o najbolj dramati\u010dnem \u0161ahovskem dvoboju, za katero je glasbo napisal James Newton Howard \u2013 in prav je, da ji prisluhnemo.<\/p>\n Sledi Bobby Plays Carmine<\/em>. To je del, ko Bobby odigra eno svojih presenetljivih iger s \u0161ahistom po imenu Carmine Nigro (1910-2001), katerega v filmu predstavi Conrad Pla. Bil je Bobbyjev prvi u\u010ditelj \u0161ahovske igre, zanj pa je Bobby rekel, da morda res ni bil najbolj\u0161i \u0161ahist, a je bil najbolj\u0161i u\u010ditelj. Glasba izpade na prvi trenutek nekoliko kaoti\u010dno, neubrano in nepredvidljivo, a je ponovno klavir tisti, ki povzame glasbeno idejo in postavi piko na i. Newton Howard dobro razume mo\u010d tega glasbila, saj mu nameni melodi\u010dne pasa\u017ee, ki so nekaj med osamljenostjo, neuravnove\u0161enostjo, koncentracijo in genialno enostavnostjo. Tako, kakor je \u0161ah. Tako, kakor je bil Bobby Fischer.<\/p>\n Tudi skladba Ping Pong<\/em> ima podobno ‘noto’, le da se osredoto\u010da na ritmi\u010dno in melodi\u010dno izmenjavo, hitre pasa\u017ee in natan\u010dno igro. Glasbena elektronika postane tako reko\u010d del instrumentarija, v katerem Newton Howard poi\u0161\u010de kratke in jasne zvoke, s katerimi zgradi svojo hitropotezno \u0161ahovsko igro. Del z naslovom Boris Spassky<\/em> je pisan na osebo, na drugega velikega \u0161ahovskega mojstra, katerega Bobby izzove. Res je, da gre za \u0161ahovski dvoboj, vendar je tudi preko glasbe takoj jasno, da je \u0161ah samo del njunega spopada, da je \u0161ahovska plo\u0161\u010da bistveno ve\u010dji poligon, kako pa je njenih 64 polj, vseh 32 figur pa cela vojska. Glasba je celo nekoliko vase umaknjena, vendar hkrati temna, mrakobna in pre\u017ee\u010da. Sledi Reading About Spassky<\/em>, nekak\u0161en podalj\u0161ek prej\u0161nje glasbene ideje, kar je tudi povsem razumljivo. Newton Howard se je pri tem ukvarjal bistveno bolj s samo notranjo podobo \u0161ahista, kakor pa s filmsko vsebino \u2013 kar daje filmu brez dvoma dodatno dimenzijo. Sledi Forfeit<\/em>, izguba \u0161ahovske igre, ker je potekel njen \u010das \u2013 seveda tedaj, ko se igra na \u0161ahovsko uro. Glasba je ponovno stati\u010dna, kakor bi stal \u010das, kakor bi se ustavile mo\u017enosti premi\u0161ljevanja, kakor bi preprosto zmanjkalo vsega. Tudi \u010dasa, figur in idej. Ena najmo\u010dnej\u0161e nastavljenih glasbenih tem je Bobby Plays Boris<\/em>, a je hkrati tudi ena kraj\u0161ih. V njej se zgodi dejansko marsikaj: od glasbenih zank premi\u0161ljevanja do ostrih in mote\u010dih tonov, od stati\u010dne harmonije do njene disharmonije, od melodi\u010dnosti do kakofonije. Vse to je o\u010ditno zgodba med tema veleumoma, ki sta dala svetu vedeti, da je \u0161ah pa\u010d samo drugi izraz za hladno vojno. In kon\u010dna, epsko najbolj odprta glasbena tema, namenjena velikemu triumfu: Bobby Wins<\/em>. Zmaga mladega ameri\u0161kega \u0161ahista z rezultatom 12 \u00bd proti 8 \u00bd po enaindvajsetih partijah, je bilo uresni\u010denje sanj. Newton Howard nameni temu dogodku vsekakor emocionalno mo\u010dno, izrazno glasbo, ki pa ne more skriti nekaj trpkosti v godalih in svojega premi\u0161ljevalnega, a zanosnega zaklju\u010dka.<\/p>\n Bobby Fischer je postal enajsti svetovni \u0161ahovski prvak. Spaski je svojo odlo\u010ditev, da ne \u017eeli ve\u010d nadaljevati s tekmovanjem, sporo\u010dil po telefonu. Po dvajsetih letih (1992) sta se Fischer in Spaski ponovno sre\u010dala za \u0161ahovsko desko, vendar neuradno. Igrala sta v Budvi, na otoku Sveti \u0160tefan (\u010crna Gora, neko\u010d Jugoslavija), drugi del pa v Beogradu. Fischer je ponovno zmagal z rezultatom 10:5. Samo Spaski ni bil ve\u010d Rus, temve\u010d je igral za Francijo \u2013 in ponovila se je \u017ertev kmeta, ki je dala Fischerju ponovno neizpodbitno prednost pri zmagi. Spaski se o\u010ditno ni nau\u010dil, da je tudi \u0161ibka figura lahko takti\u010dno izredno mo\u010dna.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Dvoboj-stoletja_2-600x307.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Dvoboj-stoletja_3-600x338.jpg\")
<\/a>Vsekakor bi bil bistveno bolj\u0161i prevod samega filma \u017drtev kmeta<\/em>, saj je to v \u0161ahovskem jeziku znan korak. Ker je \u0161ah izjemno povezan sistem, nekje med igro, \u0161portom, umetnostjo in znanostjo, je na ta na\u010din tudi dobro premi\u0161ljevati glasbo, ki jo je ponudil Newton Howard. Tako pri\u010denja svojo glasbeno partijo s skladbo There’s Usually One Right Move<\/em>. Z ob\u010dutkom stati\u010dnosti nas posku\u0161a ujeti v mirnost premi\u0161ljevanja, v nekak\u0161no pripravljenost na to, da je odlo\u010ditev ene poteze vedno tista, ki povzro\u010di naslednjih skoraj ne\u0161teto mo\u017enosti. Pri \u0161ahu je res tako, toda prav tako je pri glasbi. Vsak naslednji ton, vsak naslednji akord daje nove mo\u017enosti za kombinacije. In ko se premaknemo od enega tona do naslednjega, smo naredili melodi\u010dno potezo, ki se jo v tem glasbenem delu zazna kot minimalni premik. In tudi orkestracije je skoraj astralna, prosojna in negibna. Osnovna melodija pa se iz izhodi\u0161\u010dnega dolgega tona celo vrne ponovno nazaj.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Dvoboj-stoletja_4-600x338.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Dvoboj-stoletja_5-600x375.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"