{"id":13286,"date":"2015-11-10T22:50:14","date_gmt":"2015-11-10T21:50:14","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13286"},"modified":"2015-11-11T00:04:35","modified_gmt":"2015-11-10T23:04:35","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-59","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13286","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (59)"},"content":{"rendered":"

\"Fear<\/a><\/p>\n

Talking Heads : Fear of Music<\/em><\/strong> (Sire, 1979)<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbNi \u010dasa za \u017eur, za disko, ne za zafrkancijo\u00ab, je z visokim tonom in nevroti\u010dno odrezavostjo pel David Byrne. Tina Weymouth pa je na basu vlekla psevdodisko linije, z nekaj funkovskimi sencami v ozadju. Toda drve\u010de nasekljani plesni komad \u00bbLife During Wartime\u00ab je na albumu Fear of Music<\/em> edini, ki je \u00bbtopi\u010den\u00ab, tematski komad. Je izjema. Album fobij, \u017eiv\u010dnih \u010dasov, strahu (pred glasbo?, pogubo?) je nastal leta 1979: to je \u010das popolne geopoliti\u010dne nestabilnosti, \u010dedalje huj\u0161e globalne nervoze, novega vreli\u0161\u010da v hladni vojni: iranske krize s zajetimi talci na ameri\u0161kem veleposlani\u0161tvu v Teheranu, invazije Sovjetske zveze na Afganistan. Komad je odkrito \u010drpal iz zgodb o skrajno levi\u010darskih teroristi\u010dnih frakcijah – RAF v Nem\u010diji in Symbionese Liberation Army v ZDA, ki je ugrabila Patty Hearst, vnukinjo ameri\u0161kega zalo\u017eni\u0161kega magnata, ta pa je s\u010dasoma sprejela ideologijo SLA in naokrog z ugrabitelji ropala banke. Byrne si v njem umi\u0161lja, da teroristi to ob\u017ealujejo, v\u017eivlja se v masko preganjanca in napadalca pod krinko, ki nima \u010dasa za \u017eur, za \u017eur v klubu CBGB, le za hitenje, bezljanje in beg.<\/p>\n

Fear of Music <\/em>je robni album, ki je bend dobesedno raznesel po glasbenem svetu. Bendu iz New Yorka, ki ga je posnel, je bilo ime Talking Heads. Ime je seveda aluzija na informativni sistem in tedaj dominantni televizijski medij, ki z na\u010dinom kadriranja \u00bbgovore\u010dih glav\u00ab in njihove funkcije prena\u0161anja kanaliziranih informacij sproti ukinja javnost, vsakr\u0161no racionalno javno debato. Fear of Music <\/em>je preklemano dober album. Kun\u0161ten, prikupno zoprn, plesen, artisti\u010dno odtujen, malo ravnodu\u0161en, kakor je lahko pop godba arty <\/em>po starem modernisti\u010dnem receptu. Spevno te\u010den, razmi\u0161ljujo\u010de plesen. Ni propagandisti\u010den, je brez gesel in sloganov v refrenih. Nastal je v \u010dasu, ki se je ustavil, \u010deprav se je vsem zdelo, da \u0161e nikoli ni tekel tako hitro. Kaj je to v primerjavi z nebesi (komad “Heaven”), kjer se nikoli ni\u010d ne pripeti, kjer vse otrpne. “Heaven” je\u00a0 ime bara, kjer je vedno vse isto. Byrne je letargi\u010den pesimist. Komad pa zlo\u017een tako, da se ob njegovi atmosferi lahko pri\u017eiga lu\u010dke ve\u010dne praznine, ne pa podneti kaj drugega. (“Its hard to imagine that nothing at all could be so exciting, and so much fun.”)<\/p>\n

Po \u017eanrski kronologiji (ki je ne ka\u017ee me\u0161ati z resno zgodovino glasbe ali obravnavo konstitucije \u017eanrov, njihovih form in formacij) je nastal v momentu, ko se je kratkotrajni rockovski pankrtski odvod – prelom zlomil sam (ni pa se bil zmo\u017een samoukiniti), skratka ko je nastopil \u010das za novi val, za new wave<\/em>, kakor so de\u017eurni nalepkarji hiteli etiketirati godbo po kratkotrajnem izbruhu punka. S tako kronologijo in premo\u010drtno razlago je seveda ogromno problemov, eden je za za\u010detek ta, da punka v ZDA in zlasti v New Yorku ne ka\u017ee po\u010dez me\u0161ati z britanskim, in da je tisto, kar so imenovali punk rock v New Yorku, v izhodi\u0161\u010du in razvoju precej bolj heterogena muzika druga\u010dne sporo\u010dilnosti, pa \u0161e socialna ozadja akterjev so se zelo razlikovala med obema lokacijama, dru\u017ebenima miljejema in kontekstoma.Tudi \u010dasovni okvir obeh je razli\u010den. Ne sovpadata, se pa delno prekrivata.<\/p>\n

Kratek odvod. Album. Po starinsko. Ta nesre\u010dna mobilna tehni\u010dna pogruntav\u0161\u010dina, sprva oblikovana podobno kot fotoalbum, v katerega so najprej zapakirali plo\u0161\u010de na 78 obratov s triminutnim trajanjem zapisa na eni strani plo\u0161\u010de, da bi lahko vanj zlo\u017eili vsaj toliko plo\u0161\u010d, da je novi omot prenesel dalj\u0161i komad t .i. evropske klasi\u010dne glasbe, simfonijo, dele oper. Toda album z dizajniranim ovitkom \u2013 se pravi long play<\/em> gramofonska plo\u0161\u010da z dol\u017eino do 45 minut \u2013 je od petdesetih let naprej postajall vse kaj drugega: komercialni izdelek in na\u010din estetskega pakiranja v studiu (ali pozneje na koncertu) posnete in tonsko oblikovane glasbe z vi\u0161jimi cilji, forma za nove glasbe, kakor je bil jazz, rock in marsikaj drugega. Album je bil trideset let nekak\u0161na nova verzija popularnega \u00bbdela\u00ab, ki je marsikdaj dejansko razumljeno ali v dolo\u010denm glasbenem polju dojeto, postavljeno kot glasbeni oeuvre<\/em>. Nastop digitalne tehnologije in CD-ja albumski formi ni \u0161el najbolj na roko. \u010ce zanemarimo ne nepomembno dejstvo, da se je z uvedbo CD-tehnologije glasbena industrija kot industrija snemanja in prodaje posnete glasbe za deset let izkopala iz rde\u010dih \u0161tevilk, je zelo zgodaj postalo jasno, da bend, skupina, orkester, posamezen glasbenik te\u017eko spravi skupaj konsistenten album, podalj\u0161an na \u0161estdeset ali sedemdeset minut. To je zmogla le manj\u0161ina.<\/p>\n

\u00bbNi \u010dasa za \u017eur in zafrkancijo\u00ab. Vra\u010damo se h konkretnemu albumu, ko je bilo v delanju albuma strahospo\u0161tovanje, \u017eelja po nadgrajevanju forme, sla po izkazu. Fear of Music <\/em>je tretji album Talking Heads. Prvega, Talking Heads: 77<\/em>, so izdali leta 1977, drugega More Songs About Buildings and Food<\/em> 1978.<\/p>\n

Simon Reynolds v svoji obdelavi postpunka kot razpr\u0161ene, raznolike \u0161torije (v knjigi Rip it up and start again<\/em>) izvrstno zapazi naslednje. Ko so trije \u0161tudentje \u0161ole za oblikovanje v Bostonu – spet se sre\u010damo s klju\u010dno vlogo, ki so jo po vojni in na nekaterih klju\u010dnih scenah, tudi na newyor\u0161ki, odigrale razli\u010dne umetni\u0161ke izobra\u017eevalne ustanove – pri\u0161li v New York leta 1974 in najeli skupni loft, je bilo mesto, natan\u010dneje, spodnji vzhodni Manhattan, prepojeno z avantgardno, izzivalno, konceptualno, abstraktno umetnostjo, z umetnostjo vseh vrst, z eksperimentalnim gledali\u0161\u010dem in umetni\u0161kim performansom. Z boemsko kulturo, naseljeno v tradicionalni etni\u010dno pisani delavski \u010detrti.<\/p>\n

Trije nekdanji so\u0161olci, David Byrne (kitara, glas) in par \u2013 bodo\u010da zakonca \u2013 Tina Weymouth (bas) in Chris Frantz (bobni) so za kratek \u010das celo imeli bend, ki se je imenoval, hja no, The Artists. Ko so novoustanovljeni Talking Heads za\u010deli nastopati v klubih CBGB ali Max’s Kansas City so popolnoma izstopali v primerjavi s punk rockerji, kot so bili Ramones: \u017ee kot pojave z izrazitim, nerokenrolerskim imid\u017eem in \u00bbanoreksi\u010dnim soundom\u00ab iz suburbije (po Reynoldsu). Byrne je dal prednost \u00bbtenki, jasni, \u017evenketajo\u010di\u00ab kitari, ne pa masivnemu, zamazanemu zvenu akordov rockovskega ansambla. Na glasbeni ravni je vse jasno, iz\u010di\u0161\u010deno, odmaknjeno, distancirano, reference pa so mnogo \u0161ir\u0161e; ponovno se v njihov \u00bbartrock\u00ab pritajeno in \u010dedalje bolj odkrito, nagla\u0161eno vriva afroameri\u0161ka plesna godba (funk, disko), plesni moment, tako dolgo potla\u010den v rocku. Le da jo izvajajo beli WASP-ovci iz srednjega razreda, teko\u010de natrgano, kakor je strukturirana godba in melodi\u010dna spevnost, ki jo poudarja bas. Byrne se ne predaja izbruhom emocij in temam rocka, kot so zaljubljenost, seks, hedonizem, uporni\u0161tvo. Pesni o mestu, tehni\u010dnih napravah, birokraciji, \u017eivalih,\u00a0 televiziji in to uglasblja, podaja na povsem formalen, po malem hladen na\u010din, ki pa ga na nastopu zakuri z emocijami oziroma nastavki zanje. V \u010dasu Fear of Music<\/em> je bil dovolj provokativen s stali\u0161\u010dem, da \u010drnska plesna godba (od Georga Clintona in Parliament Funkadelic do Jakson 5) s produkcijskimi tehnikami in svojevrstno monta\u017eo predstavlja ve\u010djo in pomembnej\u0161o revolucijo v muziki kakor punk, ki je vseeno skupaj brkljal stereotipe iz \u0161estdesetih let. \u010cetrti \u010dlan Talking Heads je seveda klaviaturist Jerry Harrison, biv\u0161i \u010dlan Modern Lovers, enih redkih pravovernih slednikov Velvet Underground, ki so prelomili s tradicionalno rokenrolersko ima\u017eerijo in dr\u017eo, ne pa z usnjenim jopi\u010dem.<\/p>\n

Pozabljamo \u0161e na zadnjega \u010dlana benda, ki to v resnici ni, a se je povsem ujel z Byrneovo pametnostjo in distanciranim narcizmom, s svojim preudarkom, angle\u0161ko racionalnostjo, izku\u0161njami z avant-eksperimentalnimi glasbenimi odvodi in konceptualno tehtnostjo ve\u0161\u010daka za sound, ve\u0161\u010daka v studiu. To je kakopak Brian Eno, velik fen prvenca Talking Heads (tudi \u010de bi takrat naredili samo komad \u00bbPsycho Killer\u00ab, mora\u0161 postati fen takega benda), ki je produciral drugi, tretji in \u010detrti album Talking Heads, ni\u010d manj izjemni Remain in Light <\/em>(1980), torej trilogijo albumov, ki so kvintesenca novega vala in izjemnega popartisti\u010dnega momenta, ki je odpiral glasbene svetove, ne pa jih kanaliziral in uokvirjal.<\/p>\n

K temu dodajmo lokalno podrobnost, da so na veliko sre\u010do Talking Heads leta 1982 nastopili tudi v Zagrebu v okviru svoje evropske turneje, se pravi nekako na repu obdobja iz \u00bbByrne\/Enove\u00ab trilogije, ko so \u017ee postajali svetovna pop atrakcija in za\u010darali, obnoreli tedanjo jugoslovansko publiko v razprodani Hali sportova, kar je bilo eno klju\u010dnih doma\u010dih sre\u010danj z zares aktualno, sve\u017eo, prodorno, zafrknjeno napredno plesno godbo iz tedanjega svetovnega kreativnega vrha v popularni godbi. Takih aktualnih sre\u010danj v resnici nismo bili dele\u017eni pogosto, \u010de malo bolj kriti\u010dno premislimo, ne tedaj ne v bolj bli\u017enji preteklosti.<\/p>\n

Dvojec Byrne \/ Eno je najbolj zaslu\u017een za to, da je na noge postavil ubrisan \u00bbpsihedeli\u010dni funk\u00ab, glasbeno in produkcijsko pregnan, na vsakem albumu zasnovan in udejanjen druga\u010de. Zgodba se je odvijala z neznansko hitrostjo, a tudi tako, da je pri\u0161lo do sporov v bendu. Prvi dvojec je posnel hudo zanimivo plo\u0161\u010do My Life in the Bush of Ghosts<\/em>, studijski album \u00bbworld music\u00ab imaginarnih terenskih posnetkov ljudstva iz \u00bb\u010detrtega sveta\u00ab , ki je po svoje opravil potovanje po svetu na podlagi dostopnih etnografskih \u0161tudij in je zme\u0161al zahodnja\u0161ko studijsko produkcijo s tradicionalnimi oblikami tretjega sveta. Toda medtem je tudi par Tina Weymouth (bas) in Chris Frantz (bobni) ustanovil funkovski plesni proto-hip hop bend Tom Tom Club, ujel vlak in v nekem trenutku bil celo bolj predvajan po radiih kot sami Talking Heads.<\/p>\n

Bend je bil konec sedemdesetih razdeljen na dva pola, za\u010dasno odlo\u017een v projektih, kar je ustvarilo napetosti ob snemanju Remain in Light<\/em>, kjer se izrazito poznajo gostota, poliritmija in ve\u010dglasje z My Life. <\/em>\u0160lo je zlasti prepire glede avtorstva komadov, posredno pa tudi za sam obstoj benda. Prvih sta se hotela polastiti Eno in Byrne, nastal je velik \u0161petir. Trojka Weymotuh, Frantz in Harrison je znorela, ko je odkrila, da naj bi na ovitku albuma, ki so jih zmerom oblikovali skupaj, bilo avtorstvo komadov in produkcije pripisano le Enu in Byrneu. Kompromis z napisom \u00bbvse pesmi so avtorsko delo B. Ena, D. Byrnea in Talking Heads\u00ab ni zadovoljil nobenega.<\/p>\n

Na koncu je Byrne sam sprevidel, da je Eno preve\u010d posegel v bend in da se ga je hote ali nehote \u017eelel polastiti in ga postaviti za svoj spremljevalni bend, za nekak\u0161ne izvajalce njegovih zamisli. (Nekako se je ponavljala starej\u0161a zgodba z Royy Music, razlika je bila v tem, da je bil Byrne precej bli\u017eje Enovim zamislim kot Brian Ferry v britanskem bendu.)<\/p>\n

Bend je taval in odtaval v oblo\u017een, morda celo preoblo\u017een, gost, nabit svet ritmov, zvo\u010dnih plasti, referenc \u2026 dale\u010d, dale\u010d. Tako dale\u010d, da so se Talking Heads za\u010deli ozirati k za\u010detkom, k jasnosti in \u010disti kompaktnosti. Kakor je potek dogodkov strnila Tina Weymouth: \u00bbToliko let smo porabili za to, da bi bili izvirni, da ne vemo ve\u010d, kaj originalnost je.\u00ab<\/p>\n

Fear of Music<\/em> je originalen album.<\/p>\n

 <\/p>\n