{"id":13295,"date":"2015-11-14T10:09:51","date_gmt":"2015-11-14T09:09:51","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13295"},"modified":"2015-11-14T10:09:51","modified_gmt":"2015-11-14T09:09:51","slug":"elvis-with-the-royal-philharmonic-orchestra-if-i-can-dream-sony-bmg-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13295","title":{"rendered":"Elvis with The Royal Philharmonic Orchestra \u2013 If I Can Dream (Sony BMG, 2015)"},"content":{"rendered":"

\"elvis_orkester\"<\/a><\/p>\n

Prista\u0161 dobrih orkestracij (poudarek je na dobrih, beri: nesterilnih in narejenih s srcem) veli: tole je sicer zanimiva ideja, ki pa se v rokah denarnikov kaj hitro sprevr\u017ee v slabo \u0161alo. Elvisa so skozi leta \u017ee izmolzli do onemoglosti, vendar vsaj sprva v njegovo glasbo niso posegali. Prvi\u010d se je to zgodilo v za\u010detku 1980 let, ko je na albumu-kompilaciji Guitar Man<\/em> pri\u0161lo do raznih do- in nasnemavanj; pri nekaterih so sodelovali celo glasbeni protagonisti z izvirnikov, denimo Jerry Reed, ki je za naslovno skladbo posnel nove kitare. Pozneje so Elvisa remiksali, na primer A Little Less Conversation<\/em><\/a>, ga \u201cpo\u0161iljali na turnejo\u201d, precej pevcev in pevk je z njim posnelo posthumne duete. V\u010dasih bolj, v\u010dasih manj posre\u010deno. Med bolj posre\u010denimi je duet z na\u0161im Otom Pestnerjem v pesmi Let Me<\/em>, pa tudi Don\u2019t Cry Daddy<\/em> z Liso Marie Presley \u0161e nekako uspe, Martina McBride pa jo je odnesla precej manj pristno, ko se je vme\u0161ala v Blue Christmas<\/em>, ne glede na morebitne dobre namene.<\/p>\n

Najnovej\u0161a reinkarnacija Elvisa, ki poje s filharmoni\u010dnim orkestrom, nas spomni na stra\u0161no osladne komercialne opera-pop-rockovske poskuse, v katerih je svoj\u010das sodeloval denimo Helmut Lotti, pa tudi Domingo, denimo – \u010de na njegovih dunajskih bo\u017ei\u010dih ne bi bilo gostov kot so Aznavour, Warwickova in morda \u0161e eden ali dva tak\u0161na, bi vsa re\u010d pustila zelo grenak priokus, kjer od substance ne ostane kaj dosti z izjemo dru\u017einskega koncertnega ve\u010dera \u201dza vsakega nekaj\u201d, ne glede na to, kako je pisec tega zapisa privr\u017een dobro izvedenim prazni\u010dnim napevom. Izbor pesmi na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di je tak, da poslu\u0161alec vedno znova ugotavlja, kako dober je bil Elvis brez<\/em> dodatnega filharmoni\u010dnega orkestra (na nekaterih izvirnih posnetkih je orkester, \u010disto dovolj dober, \u017ee tako ali tako bil), sploh pa brez Michaela Bubl\u00e9ja(!) v pesmi Fever, ki v izvirniku sicer sodi med Elvisove bolj\u0161e posnetke z za\u010detka 1960 let. Burning Love<\/em><\/a> ne potrebuje \u201cklasi\u010dnega\u201d uvoda, \u010de pa \u017ee, bi ga veljalo aran\u017eirati nekolikanj druga\u010de, zlasti z ve\u010d jajci. If I Can Dream<\/em> je prav tako udarnej\u0161a brez novih pomagal. Sicer klobuk dol pred glasbeniki iz doti\u010dnega orkestra, vendar bi jih ne bilo treba gnati v kolesja ve\u010dnega slu\u017eenja z Elvisovo zapu\u0161\u010dino, ki se sama zase sicer \u010disto dovolj dobro prodaja. A dandanes mora biti spektakel in potezi po\u0161iljanja Elvisa na police s filharmoni\u010dnim orkestrom zagotovi vsaj razvpitost, album pa je \u017ee komercialno uspe\u0161en in mnogi nad njim \u017ee skorajda orgazmirajo.<\/p>\n

Idejo bi re\u0161ili nekoliko ostrej\u0161i orkestralni aran\u017emaji in zamenjava gosta (ali gostov). Kaj, ko bi denarniki kdaj stopili \u010dez meje svojih pla\u0161nic in Elvisu pridru\u017eili kak\u0161no ime, ki mu ne bi delalo \u0161kode? Bubl\u00e9 je tehni\u010dno sicer v redu pevec, ob\u010dutka in ostrine pa ne premore niti za ped, kar je razvidno iz njegovega opusa \u2013 \u0161e primerjave z kak\u0161nim Engelbertom Humperdinckom ne zdr\u017ei. \u017dal. Ima pa veliko obo\u017eevalcev in se dobro prodaja. \u010ce bi Elvisu (poleg \u017ee omenjenih adekvatnej\u0161ih glasbenih izpeljav) pritaknili koga, ki ne \u017egoli nau\u010deno kot glasbena skrinjica, ampak dejansko poje<\/em> z jajci, \u010deravno bi ga ne imeli za klasi\u010dno urjenega pevca, bi dobili prav zanimiv album. Zelo zanimivo (in neobi\u010dajno) bi bilo sli\u0161ati kakega Johna Prina, ki je svoj \u010das pel Baby Let\u2019s Play House<\/em>, morda celo Dylana, ki se je letos polotil Sinatre. Pritaknili bi mu lahko McCartneyja, Billyja Joela, Willieja Nelsona \u2026 Morda celo Stewarta ali Ferryja, \u010deprav morda tudi ne \u2026 Morda Springsteena, Toma Pettyja, Jeffa Lynna. Naredili bi lahko dvojni posthumni paket z orkestrom, Elvisom in Orbisonom, ki je tudi pel Bridge Over Troubled Water<\/em><\/a>, denimo. Bilo bi zanimivo \u2026 Bridge je sicer med tistimi pesmimi na plo\u0161\u010di, ki se zdijo \u0161e najmanj posiljene, \u010deprav je spremljava takisto \u010disto preve\u010d tehni\u010dna in sterilna. Med damami bi pri\u0161le v po\u0161tev Norah Jones, Dolly Parton, Bonnie Raitt, Tanya Tucker, Cyndi Lauper, tudi kak\u0161na Dolores O\u2019Riordan bi bila zanimiva. Fever<\/em> bi lahko Elvis odpel z Madonno, za hec, ona je to \u017ee pela. In, navsezadnje, kje je Tom Jones? O\u010ditna izbira?<\/p>\n

Toliko mo\u017enosti, pa tako malo u\u010dinka. \u0160koda! Album bo v zgodovini ostal zapisan kot \u0161e ena izgubljena prilo\u017enost. Elvis pa ne more re\u010di \u010disto ni\u010desar; tudi \u010de je \u0161e \u017eiv, kot nekateri trdijo. Prav zabavno bi bilo, kaj bi naredil, \u010de bi se pisalo leto 1968 ali 69, kako bi zasukal svojo zgodbo s filharmoni\u010dnim orkestrom. Naj \u017eivijo tuhtanja! \u0160e dobro, da imamo \u0161e vedno izvirno Elvisovo zapu\u0161\u010dino. Tako lahko izleti, kot je tale, res ostanejo zgolj slabe sanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slabe sanje<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":13296,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-13295","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13295","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13295"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13295\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13297,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13295\/revisions\/13297"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13296"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13295"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13295"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13295"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}