{"id":13370,"date":"2015-11-24T11:11:06","date_gmt":"2015-11-24T10:11:06","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13370"},"modified":"2015-11-25T11:21:11","modified_gmt":"2015-11-25T10:21:11","slug":"jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe-sony-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13370","title":{"rendered":"Jeff Lynne\u2019s ELO \u2013 Alone in the Universe (Sony, 2015)"},"content":{"rendered":"

\"jeff<\/a><\/p>\n

Ob poslu\u0161anju nove plo\u0161\u010de Jeffa Lynna pade na pamet skorajda o\u010ditna asociacija: Traveling Wilburys Vol. 1 & 3<\/em> brez preostalih treh (\u0161tirih). Klasi\u010dna Lynneova produkcija torej, ki jo poznamo z albumov doti\u010dne superskupine, nekaterih albumov Roya Orbisona, Georgea Harrisona, Toma Pettyja in tudi s singla Beatlov Free As A Bird<\/em>. To, kar je u\u010dinkovalo pri Wilburyjih, Orbisonu, Harrisonu in Pettyju (zlasti na albumu Full Moon Fever<\/em>), se je izkazalo za precej neu\u010dinkovito pri Beatlih \u2013 Lennonov \u201ckasetni\u201d vokal in in\u0161trumental pre\u017eivelih treh \u010dlanov je Lynne preve\u010d oblo\u017eil s produkcijo, da se je izgubil pravi ob\u010dutek tistega, kar naj bi \u201cnovi\u201d Beatli predstavljali v 1990 letih. Lynnovska produkcija se je takrat utrudila, njeni melodi\u010dni popovski, redkokdaj banalni podlo\u017eki so dokon\u010dno postali banalni, premehki in preve\u010d predvidljivi.<\/p>\n

Leta 2012 je Lynne izdal plo\u0161\u010do Long Wave<\/em>, na kateri je zbral pesmi tistih, ki jih je cenil in spo\u0161toval. Produkcija je po dolgem \u010dasu spet uspela, Lynne pa je sam vse odigral in odpel. Izvedbe pesmi, kot so At Last<\/em> Ette James, Orbisonove Running Scared<\/em> ali Aznavourjeve She<\/em> sploh niso bile slabe. Lynnovih plo\u0161\u010d ponavadi nismo kupovali samo zato, da bi nam prina\u0161ale silna, globoka sporo\u010dila, protestne ute\u017ei ali karkoli prelomnega, pa\u010d pa tudi (ali v\u010dasih zlasti) zato, ker jih je, tiste najbolj\u0161e, bilo enostavno u\u017eitek poslu\u0161ati. Po drugi plati bi mu bilo krivi\u010dno pripisati zgolj \u201cposlu\u0161ljivost\u201d. Zlasti pri Pettyju, Harrisonu in Wilburyjih je njegova producentska taktirka imenitno pod\u010drtovala in nadgrajevala bodisi ostrino, npr. v I Won\u2019t Back Down<\/em>, bodisi satiro\/parodijo, npr. v Tweeter And The Monkey Man<\/em>, bodisi ontologijo, npr. v End Of The Line<\/em> in Devil\u2019s Radio<\/em>. Odli\u010dna je bila tudi za nekatere parodi\u010dne pasti\u0161e (Wilbury Twist<\/em>) ali \u201corbisonovsko\u201d ob\u010dutje sveta (Not Alone Anymore<\/em>).<\/p>\n

Ob napovedi \u201cvrnitve\u201d proslulega Electric Light Orchestra, ki je v sedemdesetih \u017ee pred Queeni zdru\u017eeval melodiko klasi\u010dne glasbe z rokenrolom, popom in zavedanjem korenin popularne glasbe, sem malce zmignil z glavo, \u010de\u0161: \u010demu? Zgodba, imenovana ELO, se je izpela; mar misli Lynne postati eden tistih, ki slu\u017eijo na ra\u010dun sentimentalnih \u201cvrnitev\u201d, torej ne\u010desa, \u010desar njegovi veliki vzorniki Beatli niso nikoli naredili, tudi z dvema bolj ponesre\u010denima \u201cnovima\u201d pesmima v devetdesetih ne? Napovedali so novo plo\u0161\u010do z imenom Jeff Lynne\u2019s ELO<\/em>, kar me je sprva takisto malce presenetilo, a saj so ELO dejansko bili Jeff Lynne, vsaj po odhodu drugega pomembnega akterja, Roya Wooda. Razsodba po prvih dveh poslu\u0161anjih je uvodni stavek tega zapisa. Ni\u010desar pretresljivega, sporo\u010dilno prelomnega ni na plo\u0161\u010di, samo lynnovski spevni pop-rock, nekaj, \u010desar smo vajeni iz leta 1988 in se je po dolgoletni utrujenosti spet spremenilo v prijetno in poslu\u0161ljivo celoto.<\/p>\n

Uvodna pesem, When I Was A Boy<\/em>, je Lynnovo reminiscen\u010dno potovanje, ki nas takoj po\u017eene v wilburyjsko vesolje. Na plo\u0161\u010di so zgolj Lynne, njegova h\u010di in Steve Jay (tamburin, \u0161ejkerji), a na koncertnih predstavitvah naj bi se zbrala zasedba, ne klasi\u010dna ELO-jevska, a vendar zasedba. Dirty To The Bone<\/em> premore pridih harrisonovskega suhega humorja, When The Night Comes<\/em><\/a> in One Step At The Time<\/em><\/a> sta prav tako klasi\u010dni lynnovski pesmi. Vendar si tale poslu\u0161alec ne more kaj, da ga struktura pesmi in njihov splo\u0161ni zvok ne bi vedno znova vrnila k izhodi\u0161\u010du leta 1988 in petim prijateljem, ki so se zbrali (med drugim) zaradi hrbtne strani Harrisonovega singla. \u0160koda, da je Lynne vse naredil sam in da ni k Ain\u2019t It A Drag<\/em> povabil denimo Pettyja. To je pravzaprav edina \u0161koda, ki jo pripisujem albumu. Lynne kot one-man band je sicer v redu, a mu ne bi bilo treba vsega po\u010deti v eni osebi. H\u010derka Laura in Jay sta skorajda nesli\u0161na dodatka, ki ne prispevata bistveno k zvoku albuma. Tudi ELO je zraven zgolj kot ime, povsem brez potrebe.<\/p>\n

 <\/p>\n