{"id":13400,"date":"2015-11-25T17:50:13","date_gmt":"2015-11-25T16:50:13","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13400"},"modified":"2015-11-25T19:43:52","modified_gmt":"2015-11-25T18:43:52","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-60","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13400","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (60)"},"content":{"rendered":"

\"bailey<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Derek Bailey : Ballads<\/em><\/strong> (Tzadik, 2002)<\/p>\n

Angle\u0161ki kitarist Derek Bailey (1930\u20132005) je venomer poudarjal: \u00bbNi mi mar za izvajanje glasbe. Zanima me igranje glasbe.<\/em>\u00ab To je ponavljal ob vsakem koraku, v intervjujih, v prijateljskih pomenkih in tudi v svoji veliki knji\u017eici o improvizaciji, ki je polemi\u010dno in inovativno odprla duri v spregledani, presli\u0161ani, nemalokrat omalova\u017eevani del \u010dlove\u0161kega muziciranja. Igranje glasbe, muziciranje je za Baileyja pomenilo improviziranje. Kdor je \u00bbkitarista kitaristov\u00ab, \u00bbpionirja svobodne improvizacije\u00ab videl pri delu, in Derek Bailey je bil working musician <\/em>v vseh odtenkih izraza, je spoznal, da \u00bbizvajanje<\/em> in ustvarjanje<\/em> glasbe nista nujno lo\u010deni dejavnosti in da je instrumentalna improvizacija, ko je vrhunska, zmo\u017ena pose\u010di po najvi\u0161jih ravneh glasbenega izra\u017eanja\u00ab.<\/p>\n

Baileyja sem na delu v impro-triu v \u017eivo videl enkrat samkrat, bilo je na festivalu improviziranih godb v avstrijskem Nickelsdorfu julija 1990. Tedaj sem z njim naredil tudi precej slab intervju (mea culpa<\/em>, muzika sem preve\u010d spo\u0161toval), kjer pa si je vseeno vzel \u010das za podajanje in izostritev svojih stali\u0161\u010d glede muziciranja, razmerja \u00bbneidiomati\u010dne\u00ab improvizacije, kakor je ozna\u010deval svoje po\u010detje, se pravi svobodno improvizirane godbe (freely improvised music<\/em>) z drugimi glasbenimi praksami, ki vklju\u010dujejo improvizacijo ali pa je sploh ne.<\/p>\n

Naj zado\u0161\u010da sve\u017eenj izjav iz tega intervjuja: \u00bbNikoli nisem maral free jazza in nikdar ga nisem igral.\u00ab … \u00bbNimam problemov z razli\u010dnimi poimenovanji. Navsezadnje so imena vse, kar imamo. Razumem glasbenike, ki govorijo, da je razlikovanje med free jazzom in svobodnim improviziranjem eno navadno sranje. A zdi se mi, da drugi kar dobro poznajo razliko. Takoj razlo\u010di\u0161 med muziciranjem Petra Br\u00f6tzmanna in Phila Wachsmana.\u00ab … \u00bbMenim, da je svobodno improvizirana godba (freely improvised music<\/em>) zanimiva ravno zaradi neposrednega odnosa do free jazza, opredeljuje jo stopnja oddaljenosti od njega.\u00ab To je tipi\u010den Bailey, zoprno eksakten in dosleden v primerjavah, \u010de je prilo\u017enost prav\u0161nja. Njegov odnos do sodobne kompozicije in skladateljskih poskusov (iz)rabe improvizatorjev v njej je enako oster: \u00bbSaj niso resni. Zadnjih dvajset let po\u010dnejo bolj ali manj isto. Pri ve\u010dini kompozicij, ki vklju\u010dujejo improvizacijo, je stanje \u2013 ali bo\u0161 kot improvizator zdr\u017eal ali padel. Kaj pa iz njih dobimo? Morda sprovocirajo dober solo ali dva, ki bi ju improvizatorji tako ali druga\u010de odigrali tudi brez njih.\u00ab (DB, intervju, 22. 7. 1990)<\/p>\n

Izbor to\u010dno tega Beileyjevega robnega albuma – Ballads <\/em>– iz zares zajetnega kataloga je sprva videti banalen, resni\u010dno poprepro\u0161\u010den in hudo na prvo \u017eogo. Malone je populisti\u010den, kolikor so v igri naslednje asociacije: balade, se pravi jazzovski standardi oziroma vi\u017ee iz kovnice popevk Tin Pan Alleyja, po katerih se\u017ee jazzar ali improvizator, dejstvo, da ga je posnel na stara leta in to za newyor\u0161ko zalo\u017ebo Johna Zorna. Tu tvegamo obto\u017ebo pravovernih \u00bbneidiomati\u010dnih\u00ab privr\u017eencev, da se ta bli\u017enjica preve\u010d o\u010ditno ponuja.<\/p>\n

Pa re\u010di niso tako preproste. \u0160e kar dobro poznam pribli\u017eno dvajset Baileyjevih albumov, kar ni veliko, malo pa tudi ne; med njimi je \u0161est solisti\u010dnih \u2013 posnetih od sedemdesetih let do vstopa v to stoletje. \u010ce bi zares ortodoksno izbiral, potem bi segel k dvema, morda trem: k Solo Guitar Volume<\/em> 1 <\/em>(Incus, 1992, posnetki iz 1971\/78), k nizu etud Notes <\/em>(Incus, 1985) ali pa k albumu LACE <\/em>(Eminem 2005, koncertni posnetki iz LA-ja iz 1989). Bailey je bil izjemen akusti\u010dni kitarist in tudi elektri\u010dni kitarist, unikaten, razmi\u0161ljujo\u010d, modernist po mentaliteti, a ne po hladni prera\u010dunljivosti. To ne pomeni, da ni razmi\u0161ljal o razli\u010dnih parametrih. Ni bil atonalen v strogem pomenu besede, bil je pantonalen. In hudirjevo duhovit improvizator, ki se je izogibal kli\u0161ejem, a je zraven, paradoksno, ustvarjal svoj idiom improviziranja. Kolegi so ga spo\u0161tovali, a so znali tudi odkrito priznati, tako kot nem\u0161ki kitarist-improvizator Hans Reichel, da nimajo pojma, kaj za vraga Bailey po\u010dne in zganja.<\/p>\n

Bailey je bil angle\u0161ki improvizatoski motor, akter na sceni in njen gibalec od \u0161estdesetih let, organizator Company Weeks, ustanovitelj zalo\u017ebe Incus (skupaj z Evanom Parkejem, s katerim sta se pozneje sprla). V \u0161estdesetih je za\u010del improvizirati in opu\u0161\u010dati jazzovske obrazce, idiom, ki se ga je priu\u010dil in obvladal kot poklicni glasbenik za ples. Odlika njegove knjige, razmi\u0161ljanj in njegovega muziciranja, igrane godbe, navsezadnje tudi \u017eivljenjske odlo\u010ditve za glasbeni\u0161ki poklic (improvizatorja), je ponovno ovrednotenje ustvarjalne vloge glasbenika<\/em>, ki ni le izvajalec (nekak\u0161en \u00bbeksekutor\u00ab, poustvarjalec, posrednik osnovnega produkta) ali, v najbolj imenitnem primeru, karizmati\u010dni interpret glasbenih del, ki mu \u00bbje dodeljen nekak\u0161en \u010dasten status skladatelja\u00ab. Bailey, ki je izhajal iz angle\u0161ke delavske dru\u017eine, je zmerom poudarjal improvizacijsko naravo \u00bbtezge\u00ab, slu\u017ebe poklicnega glasbenika, ki igra v na hitro sestavljenih bendih \u0161lagerje, popevke, balade za razvedrilo, funkcionalne vi\u017ee.<\/p>\n

In ravno v tem je \u010dar Ballads<\/em>. Bailey se\u017ee po baladah, ki jih je kot poklicni kitarist v ansamblih moral znati igrati in ki jih je odrinil na stran, ko je dal prednost izraziti bluesovski zrnatosti, iskalski \u017eilici, obdelavi zvoka, igri trenutka, vidikom zvoka na kitari z raz\u0161irjenimi tehnikami igranja, ubiranja strun, izkori\u0161\u010danja mo\u017enosti oja\u010devalca, \u00bbfeed-backa\u00ab v procesu improviziranja in lastni obdelavi in\u0161trumentalnega besednjaka.<\/p>\n

Tu predajamo besedo drugemu strunarju.<\/p>\n

– Iz izvirnega osnutka spremne besede Marca Ribota k plo\u0161\u010di Dereka Baileyja Ballads<\/em> (Tzadik, 2002), ki je do\u017eivela nekaj uredni\u0161kih popravkov (Marc Ribot, februar 2002, objavljeno v slovenskem prevodu Baileyjeve Improvizacije<\/em>, LUD \u0160erpa, 2010)<\/p>\n

Ko se Derek Bailey, eden najmo\u010dnej\u0161ih glasbenikov tukaj in zdaj, odlo\u010di za snemanje plo\u0161\u010de jazzovskih standardov, je to res nekaj posebnega.<\/em><\/p>\n

Zmerom sem mislil, in menim, da bi se Derek strinjal, da je preteklost obi\u010dajno preteklost zaradi nekega razloga …<\/em><\/p>\n

Torej, le kaj ima Derek Bailey za bregom? Telefoniral se mu in ga povpra\u0161al:<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je bila Zornova zamisel.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de samo dejstvo, da bom igral standarde, je zanimivo obogatilo improviziranje.\u00ab …\u00a0 \u00bbKupil sem to za igranje standardov popolnoma neprimerno kitaro, toda …\u00ab …. \u00bbImprovizirana Glasba z veliko za\u010detnico me ne zanima. Zanima me improviziranje.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bbPomislil sem: \u201cMorda pa je nekaj na tem.\u201d\u00ab<\/em><\/p>\n

Tile kon\u010dni posnetki so nekaj, \u010desar nisem \u0161e nikoli sli\u0161al. Igranje je vseskozi izredno. Toda zares osupljiva je Baileyjeva metoda povezovanja danega teksta standardov z improvizacijo. Zagotovo tudi v svobodni improvizaciji tisto, kar prihaja iz domi\u0161ljije, izhaja predvsem iz spomina oziroma iz sinteze njegovih elementov. K standardom, ki jih preigrava, in k celotni zgodovini jazza, ki jih obdaja, bi rad dodal domnevo, da so se v skupnem zbiralniku zna\u0161le tudi improvizacije Djanga Reinhardta in Webernove teme in variacije. Kot nekak\u0161ni oddaljeni bratranci so se iz Baileyjevega komposta povzdignile v en sam glas.<\/em><\/p>\n

Bailey je ta CD, na katerem se prepletajo dolgi odseki improviziranja in jazzovski standardi, ustvaril v enem samem nepretrganem igranem zamahu.<\/em><\/p>\n

Standardi so prelepi. Improvizacijski parametri \u010drpajo iz besednjaka svobodne improvizacije in so \u0161ir\u0161i od tistih, ki jih obi\u010dajno rabijo v jazzu. Toda ne sli\u0161im jih kot pasti\u0161, kot sopostavljanje vnaprej izdelanega pojmovanja \u00bbsvobodnega improviziranja\u00ab in vnaprej dolo\u010dene zamisli, kako igrati \u00bbjazzovske standarde\u00ab. Pristop je integralen, standardi bogatijo improviziranje in narobe. Kako to poteka, je skrivnostno in mo\u010dno.<\/em><\/p>\n

Celo glasbeniki, ki redno improvizirajo, le ste\u017eka svobodno improvizirajo, ko je enkrat nastavljena ideja strukture. Pravzaprav se glasbeniki, ki so se izu\u010dili za dejansko igranje jazzovske vi\u017ee, refleksno oprimejo najbli\u017eje naplavine strukture pesmi, \u010deprav se tudi ta utaplja (in v taki situaciji se to rado dogaja). Mojstrstvo Dereka Baileyja je sli\u0161no v njegovi sposobnosti upiranja sku\u0161njavi in v tem, da hkrati pusti pesmi njen tok in improvizaciji, da gre po svoje. Lep paradoks je, da ne ogrozi razmerja med pesmijo in improvizacijo, marve\u010d ustvarja globlja, manj predvidljiva razmerja.<\/em><\/p>\n

In za to gre pri vsem tem.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n