Spisi o Wagnerju<\/em>. Nova Gorica, Zalo\u017eba univerze, 2015<\/p>\n O\u010ditno je, da ogenj, ki je nastal ob 200-letnice rojstva velikega nem\u0161kega poznoromanti\u010dnega komponista Richarda Wagnerja, gori \u0161e dve leti kasneje. Zalo\u017eba univerze v Novi Gorici je po prevodu Wagnerjevih besedil pod naslovom Opera in drama<\/em> (prevod Simon \u0160irca, 2013) posegla po tako reko\u010d najve\u010djih spisih, ki so ozna\u010dili in premi\u0161ljevali Wagnerjevo \u017eivljenje in delo. Gre za besedila Popolni wagnerjanec<\/em> (Georg Bernard Shaw), Trpljenje in veli\u010dina Richarda Wagnerja<\/em>, Richard Wagner in Nibelungov prstan<\/em> (Thomas Mann) ter Poskus o Wagnerju<\/em> in O knjigi, ki je spro\u017eila toliko razprav<\/em> (Theodor W. Adorno). Tudi tokrat je prevoda naredil Simon \u0160irca, ki je dodal \u0161e spremno besedo, opombe in podnapise k slikovnemu gradivu.<\/p>\n Prevajalec v svoji spremni besedi ve\u010d kot odli\u010dno ozna\u010di to zajetno zbirko tekstov (314 strani) in v uvodu pove, da Shaw v Popolnem wagnerjancu<\/em> analizira Prstan<\/em> kot prispodobo ali kritiko kapitalizma in industrijske revolucije. Ideje za Prstan so se za\u010dele porajati \u017ee mlademu Wagnerju, zaznamovanemu z anarhisti\u010dno klimo dresdenske vstaje leta 1849, nato pa skozi desetletja dozorevale v nastavke celostne umetnine, ki mu je nikoli ni uspelo udejanjiti. Podobno miselno pot je nemara prehodil tudi Shaw, v svojem \u010dasu eden najvidnej\u0161ih socialisti\u010dnih duhov, ki se je do jedra svojih prepri\u010danj in idej \u201cdokopal podobno kot Wagner, tako da se je v mladosti ve\u010d kot o \u010demer koli drugem nau\u010dil o glasbi, v kasnej\u0161i \u0161oli revolucije pa sejal divje seme mladostni\u0161kih politi\u010dnih grehov\u201d in si nazadnje, oboro\u017een s svojim dramskim mojstrstvom, drznil \u201cdodati svoj komentar k temu, kar so doslej \u017ee napisali glasbeniki, ki niso revolucionarji, in revolucionarji, ki niso glasbeniki\u201d. Shawa se torej s pri\u010dujo\u010dim prevodom predstavlja ne le kot ostrega kritika dru\u017ebe, temve\u010d tudi kot odli\u010dnega poznavalca in pronicljivega komentatorja operne glasbe in njene dramatske sr\u017ei, o kateri je mogel sam kot izvrsten dramatik gotovo kvalificirano presojati.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Spisi-o-Wagnerju_naslovnica-459x600.png\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Wagner_1-466x600.jpg\")
<\/a>\u0160irca v nadaljevanju razlo\u017ei zgodovinsko ozadje: leta 1932 (ob bli\u017eajo\u010di se petdeseti obletnici Wagnerjeve smrti) je namre\u010d m\u00fcnchenska podru\u017enica Goethejevega dru\u0161tva pisatelja in nobelovca Thomasa Manna zaprosila za jubilejni govor. Mann je imel svoj slavni govor 10. februarja 1933 v v\u00e9likem avditoriju m\u00fcnchenske univerze in se z njim, ne da bi tedaj to vedel, poslovil od Nem\u010dije, ki je \u017ee strmoglavljala v nacisti\u010dno brezno. Mannova izbru\u0161ena, bogato diferencirana \u0161tudija, ki jo je kasneje nekoliko predelal in raz\u0161iril v kon\u010dno obliko s spisom Trpljenje in veli\u010dina Richarda Wagnerja<\/em>, je izzvala ostre, nacionalisti\u010dno zaznamovane odzive. Njihov vrhunec je bil pamflet Protest Wagnerjevega mesta M\u00fcnchna<\/em>, ki ga je pribli\u017eno dva meseca po predavanju podpisalo \u0161tirideset kulturnikov in drugih javnih oseb, tudi direktor bavarske dr\u017eavne opere Hans Knappertsbusch ter skladatelja Richard Strauss in Hans Pfitzner. Toda Mannove polemi\u010dne misli je bilo seveda treba brati v kontekstu, vendar menda nih\u010de od podpisnikov ni niti prebral Mannovega spisa niti poslu\u0161al njegovega govora, v katerem se je po lastnih besedah zaradi slavnostnega zna\u010daja predavanja namenoma odrekel \u0161e ve\u010dji \u201cpsiholo\u0161ki ostrini\u201d. Nekateri so zato kasneje svoje dejanje ob\u017ealovali in so se celo javno opravi\u010dili, vendar je bila \u0161koda \u017ee narejena: Mann je tako reko\u010d \u010dez no\u010d padel v nemilost. Z jubilejnim predavanjem o Wagnerju se je podal na pot v tujino in se odlo\u010dil, da z dru\u017eino vred Nem\u010dijo zapusti. Za marsikoga je Trpljenje in veli\u010dina Richarda Wagnerja<\/em> najtehtnej\u0161a analiza Wagnerjevega genija, kar jih je bilo kdaj napisanih. Knjiga Spisi o Wagnerju <\/em>se nadaljuje v zapis predavanja, ki ga je imel Mann 16. novembra 1937 na Univerzi v Z\u00fcrichu ob uprizoritvi Prstana<\/em> in ima naslov Richard Wagner in Nibelungov prstan<\/em>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/Wagner_2-600x353.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"