![\"orbison-lonely\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/12\/orbison-lonely-600x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Trije sinovi Roya Orbisona so med pripravami novih izdaj o\u010detove zapu\u0161\u010dine med leti 1965 in 1973 naleteli na cel album neizdanih pesmi, ki naj bi ga Roy pripravil za izdajo leta 1969, pa ga je njegova tedanja zalo\u017eba MGM zavrnila. Tak\u0161na je kratka zgodba na novo odkrite glasbe Roya Orbisona.<\/p>\n
Orbisonova diskografija iz obdobja 1965-1973 do zdaj \u0161e ni bila dele\u017ena zares skrbne, uradne izdaje na digitalnih nosilcih zvoka v ZDA. Precej te glasbe se je pojavljalo na najrazli\u010dnej\u0161ih kompilacijah, leta 2004 so pri angle\u0161ki zalo\u017ebi Diablo izdali celotno zapu\u0161\u010dino iz teh let na petih zgo\u0161\u010denkah (po dva in v enem primeru tri albume na posamezni) in niz je bil skrbno pripravljen. A umanjkal je album z glasbo iz filma The Fastest Guitar Alive<\/em> (1967) in tudi singli iz teh let so ostali bolj ali manj razkropljeni. To so bila leta, ko Orbison ni dosegal visokih uvrstitev na glasbenih lestvicah v ZDA in je bil uspe\u0161nej\u0161i \u201c\u010dez mejo\u201d, v Evropi in zlasti v Avstraliji. To so bila tudi leta hudih osebnih izgub. Najprej je leta 1966 v nesre\u010di z motorjem umrla njegova prva \u017eena Claudette, s katero sta se ravno pobotala po lo\u010ditvi, nakar sta leta 1968 v po\u017earu umrla \u0161e njegova sinova. Pre\u017eivel je najmlaj\u0161i, Wesley, ki zdaj z bratoma, sinovoma druge Orbisonove soproge Barbare, Alexom in Royem mlaj\u0161im, sestavlja trojico Roy\u2019s Boys \u2013 uradno skrbnico Orbisonove zapu\u0161\u010dine. Do svoje nedavne smrti je to funkcijo odlo\u010dno in zvesto opravljala soproga Barbara.<\/p>\n Glasba iz obdobja 1965-1973 velja za \u201cglasbo po uspe\u0161nici Oh, Pretty Woman\u201d, ko je Orbison podpisal pogodbo z velikanko MGM misle\u010d, da ga tam \u010daka ve\u010dje ob\u010dinstvo in filmska kariera. Ni\u010d od tega se ni uresni\u010dilo, zalo\u017eba pa je po letu 1968 skorajda dvignila roke od njegove glasbene kariere \u2013 distribucijo po svetu so omejili in \u010deravno je imel v dogovoru zapisano umetni\u0161ko svobodo, so mu plo\u0161\u010de zavra\u010dali in posku\u0161ali dolo\u010dati, kaj izdati in kaj ne. Tako pravi legenda. Za\u010delo se je sicer solidno, a ljudje, ki so skrbeli za zalo\u017ebo, so se menjali, posledi\u010dno pa tudi skrb za Orbisona. Uspe\u0161nic, kot je bila Oh, Pretty Woman<\/em> pri MGM ni imel, vsaj v ZDA ne, so pa iz tega obdobja, zlasti med 1965 in 1967, ostali nekateri antologijski albumi There Is Only One Roy Orbison<\/em>, The Orbison Way<\/em>, The Classic Roy Orbison<\/em> in Cry Softly Lonely One<\/em>, ki pa so ob\u010dasno delovali rahlo anahronisti\u010dno. Kljub temu je Orbison svoj zna\u010dilni slog sku\u0161al vpeljati v nove \u010dase druge polovice 1960 let in na plo\u0161\u010dah se znajdejo pisci, kot sta Mickey Newbury in Brian Wilson. Tudi sam je napisal nekaj klasi\u010dnih pesmi, med katerimi je ena vrhunskih, My Friend<\/em><\/a>, \u017eal kon\u010dala na hrbtni strani singla, a bile so \u0161e druge, ki sodijo v vrh njegovega opusa, denimo Crawling Back<\/em>, Communication Breakdown<\/em>, Ride Away<\/em>, Heartache<\/em>, Walk On<\/em>, There Won\u2019t Be Many Coming Home<\/em>. Sku\u0161al je biti celo nekolikanj progresiven, npr. Southbound Jericho Parkway<\/em>. Sicer pa je, zlasti po letu 1968, pel veliko pesmi iz preteklosti, od albumov, posve\u010denih Donu Gibsonu in Hanku Williamsu, do poklona zlati dobi nashvillskega popa v izvedbi The Three Bells. Tu je bila tudi precej kompleksna razli\u010dica stalnice Danny Boy<\/em>, pa Sweet Caroline<\/em> Neila Diamonda in Words<\/em> bratov Gibb. Z odhodom z zalo\u017ebe MGM se je kon\u010dala tudi konsistenca njegove diskografije. V drugi polovici 1970 let je izdal samo tri albume. Laminar Flow<\/em> iz leta 1979 je bil njegov zadnji solisti\u010dni studijski album pred smrtjo leta 1988.<\/p>\n Zdaj imamo njegovo glasbo iz obdobja pri zalo\u017ebi MGM zbrano na enem mestu, z uradnim \u017eegnom, po vsem svetu in tako, kot se spodobi. Zbirka The MGM Years<\/a> prina\u0161a vse omenjene albume od leta 1965 do 1973, pa \u0161e vse gradivo s singlov iz tega obdobja, tisto seveda, ki ni ugledalo lu\u010di na albumih. Zbirka je na voljo na zgo\u0161\u010denkah ali vinilu in vse je tudi podrobno anotirano. Kot posladek (in zaklju\u010dek) je dodan \u201cizgubljeni album\u201d One Of The Lonely Ones<\/strong><\/em> z dvanajstimi pesmimi, ki jih je Orbison kanil obdelodaniti takoj za albumom Many Moods<\/em>. Na snemanjih za Many Moods je posnel svojo razli\u010dico znamenite balade Rodgersa in Hammersteina You\u2019ll Never Walk Alone<\/em>, a je ostala v predalu, namenjena za diskografsko naslednico. Vse preostale pesmi naj bi nastale kot neke vrste tematska celota, tuhtanje ob izgubi najbli\u017ejih. Gre za dobro izbrano me\u0161anico avtorskih pesmi (s soavtorstvom Billa Deesa) in izvedb pesmi drugih avtorjev v slogu njegovih najbolj\u0161ih albumov za MGM, to\u010dneje tistih iz obdobja 1966-1967. Na Orbisonovi uradni spletni strani so zapisali, da je najenergi\u010dnej\u0161a izmed pesmi, Child Woman, Woman Child<\/em> pomenila nadgradnjo Oh, Pretty Woman, a zanimivej\u0161e so nekatere balade, zlasti Say No More<\/em>, Leaving Makes The Rain Come Down<\/em> (Mickey Newbury), Sweet Memories<\/em><\/a>, After Tonight<\/em>, I Will Always<\/em> (Don Gibson) in naslovna, ki vse sodijo med klasi\u010dne Orbisonove izvedbe in ob bok baladam, ki jih je pisal v svojem najuspe\u0161nej\u0161em obdobju 1960-1964 in na vrhuncu obdobja pri MGM.<\/p>\n \u201cIzgubljeni album\u201d je torej nekak\u0161no dopolnilo k opusu Roya Orbisona, dejanska manjkajo\u010da vrzel in kot zbirka precej bolj nepogre\u0161ljivo delo kot denimo podobna najdba iz zapu\u0161\u010dine Johnnyja Casha Out Among The Stars<\/em>, o kateri smo lani pisali na teh straneh<\/a>. Pohvalno je tudi, da so sinovi o\u010detov album izdali tudi lo\u010deno in potemtakem tistim, ki \u017ee imajo vse albume iz obdobja MGM ni treba nujno kupovati drage \u201cmultizgo\u0161\u010denskezbirke\u201d. Ta je pomembna iz treh razlogov: prvega smo \u017ee omenjali, namre\u010d da je ta glasba zdaj kon\u010dno pravi\u010dno urejena in obnovljena; drugi razlog je uradno obelodanjenje albuma z glasbo iz filma The Fastest Guitar Alive – ta je sicer na ravni Elvisovih dose\u017ekov iz tistega \u010dasa, a kot eden od bonusov je na njej \u017ee omenjena There Won\u2019t Be Many Coming Home<\/em><\/a>, Orbisonova \u201cvietnamska\u201d protestna pesem, ki jo velja sli\u0161ati); tretji razlog pa so takisto \u017ee omenjeni zbrani preostanki s singlov.<\/p>\n Ugibamo lahko, kaj vse je Orbison solisti\u010dnega naredil (in pustil v predalu) po letu 1973 in do 1987, ko je izdal zelo malo nove glasbe in vsaj en antologijski album, Regeneration<\/em> leta 1976 – to obdobje bo \u0161e treba prekopati. Pri\u010dujo\u010da zbirka z albumom One Of The Lonely Ones pa je dober protiargument nekaterim \u0161pekulacijam, da so po letu 1964 Orbisonova zlata leta dokon\u010dno minila. Niti pribli\u017eno ne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dopolnilo k opusu<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":13602,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-13601","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13601"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13601\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13603,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13601\/revisions\/13603"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}