![\"fugazi](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2015\/12\/fugazi-ep.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Fugazi<\/em><\/strong> (EP, Dischord, 1988)<\/p>\n <\/p>\n Ni bilo treba biti lepo vzgojeni, potrpe\u017eljivo \u010dakajo\u010di fant (ali pa punca) iz prvega komada tega EP-ja, malega albuma benda iz Washingtona D.C., da ne bi takoj zaznal, zavohal, ob\u010dutil, da je po nekaj letih krasnega praznega teka z na\u017eiganjem vsepovprek v alter oz. neodvisnem rocku (kar seveda ni isto kot \u00bbindie rock\u00ab) spet zabrbotalo nekaj konkretnega. \u017divo, zares \u017eivo, se spomnim prvega koncerta, noro dobrega izbruha Fugazi pri nas v nabito polni mali dvorani, popolnoma pregreti, preznojeni menzi \u0160tudentskega naselja v Ljubljani. Bilo je pozno jesen 1988, pravzaprav je moralo biti, ker je bend ravnokar izdal svoj prvenec in prvo evropsko turnejo kon\u010dal decembra istega leta, na Radiu \u0160tudent pa smo kot pri norcih vrteli promocijsko kaseto tega mini albuma, ki so ga pri zalo\u017ebi Dischord naknadno naslovili 7 Songs<\/em>. To je bilo vse, sedem komadov s kasete in pa seveda ugleden hardcorovski pedigre \u010dlanov benda, za\u010den\u0161i z Minor Threat (dejavni od 1980 do 1983), njihovega \u0161efa Iana MacKaya in njegove neodvisne zalo\u017ebe Dischord, ki je utele\u0161ala \u00bbnaj\u010distej\u0161e\u00ab v ameri\u0161kem hardcoru in postpunku, ideologijo straightedge<\/em>, principe \u00bbnaredi sam\u00ab, dosledno produkcijsko neodvisnost, kriti\u010dno dr\u017eo, distanco do nebrzdanega zaslu\u017ekarstva z muziko; se pravi tak majhen idealen otok ob \u0161e nekaterih otokih, ki so delovali in obstajali v glasbeni korporativni Ameriki, kak\u0161rnega smo potihoma \u017eeleli prenesti k nam ali podobnega ustvariti.<\/p>\n Sploh je tedaj majhni organizacijski ekipi Bube v kratkem \u010dasovnem re\u017enju uspelo prek ute\u010denih mednarodnih mre\u017e in povezav, ki so se vlekle od hard cora dalje, pripeljati v famozno malo menzo, ki je bila sicer povsem neprimeren plac za koncerte, ameri\u0161ke bende, s katerimi so Ljubljana, za njo Slovenija, pa tudi del Jugoslavije ostali sprijeti v naslednjih letih, skoraj desetletjih \u2013 med temi bendi sta najbolj direktno, odrezavo urezala \u0161puro ravno Fugazi in kanadski trojec No Means No.<\/p>\n In \u010de sodimo z dol\u017eno distanco (in nekaj presojevalne samozavesti) \u2013 \u017ee tedaj, med njunima prvima koncertoma, sredi strumne muzi\u010dne atake je bilo precej jasno, da sta tadva benda v sr\u017ei \u0161la \u010dez limito, ki jo je zakoli\u010dil samozadovoljni alter rock sredi osemdesetih let, s klju\u010dno dodatno glasbeno potezo, ki je v godbo ponovno vnesla izrazitej\u0161i plesni, funkovski vzgib, a pri tem ni prav v ni\u010demer izgubila neodvisne, punkovske dr\u017ee, osti, senzibilnosti, \u0161irokih obzorij. Spet se je za nazaj pokazalo, da \u0161ir\u0161e trdne reference, kot je na primer muzika kak\u0161nih Gang of Four, vedno \u0161irijo in zgibajo rock tam, kjer tako rad skrepeni. Da muzika rabi nekaj \u00bb\u010drnobe\u00ab, tistih izraznih glasbenih sestavin, ki jih radi pripi\u0161emo skupinam in glasbeni kulturi \u010drnskih glasbenikov in glasbenic.<\/p>\n Zgodba Fugazi je dovolj znana. MacKaye je bend osnoval leta 1987, njegovo ime je raz\u0161irjen akronim ameri\u0161kih vojakov iz \u010dasov vietnamske vojne, ki ne napoveduje ni\u010desar dobrega, le en sam zajeb oziroma zadnjo pot domov v zadrgnjeni vre\u010di za pokojnika: \u00bbFucked Up, Got Ambushed, Zipped In\u00ab. V bendu so od leta 1988 do razhoda 2003 samoupravno zdru\u017eevali mo\u010di in delo: Ian MacKaye (kitara, glas, besedila), Guy Picciotto (glas, besedila, vse ve\u010d druga kitara), Joe Lally (bas) in Brendan Canty (bobni).<\/p>\n Prav vse na tem prvencu, ki je leta 1989 s pesmimi z drugega EP-ja Margin Walker<\/em>, iz\u0161el na kompilaciji pesmi 13 Songs<\/em>, daje enega najbolj\u0161ih vinilov novega rocka konec osemdesetih let, a \u00bbbogami i \u0161ire\u00ab. Bend, ki v vinil vre\u017ee takih sedem komadov, za\u010dne pa jih s komadom, ki je nemudoma ponarodel in postal postpunkovska, posthardcorovska himna – \u00bbWaiting Room\u00ab – je preprosto moral po obsedeni poti neumornega koncertiranja po placih, kjer zaradi njegovih trdih zahtev niso smeli navijati cen vstopnic do onemoglosti, sku\u0161al je biti dostopen za poslu\u0161alce \u0161irom sveta. To koncertno norijo je vestno dokumentiral, snemal in na koncu tudi za\u010del izdajati v nizu Fugazi Live Series<\/em>, s skoraj 900 surovo zabele\u017eenimi koncerti po svetu od 1987 do 2003. Med njimi so tudi poznej\u0161i ljubljanski. Posnetkov s prvega ljubljanskega v Menzi, ok, vmes sem \u0161el preverjat na Dischord in je bil 12. novembra 1988, (zaenkrat) ni med njimi. Bil je enako dober in mo\u010dan kakor prvi koncert No Means No, druga\u010den in poseben, jezen in radosten, realen in optimisti\u010den v svojem aktivizmu, pozivih, ki jih je sejal. Ni\u010d \u010dudnega, da so jih posvojile naslednje generacije slu\u0161ateljev in slu\u0161ateljic. S pesmijo \u00bbWaiting Room\u00ab vred, ki jo lahko mirno in jezno prestavimo v sedanji \u010das in v ni\u010demer ne izgubi naboja, agitke zoper neznosno zoprno ob\u010dutenje sedanjosti v \u010dakalnici; otrplega, vdanega \u010dakanja – na kaj le?<\/p>\n \u00bbI am a patient boy, I wait, I wait, I wait, I wait, My time is water down a drain <\/p>\n
\nEverybody’s moving, Everybody’s moving, Everything is moving, Moving, moving, moving
\nPlease don’t leave me to remain, In the waiting room
\nI don’t want the news, (I cannot use it), I don’t want the news,(I won’t live by it)
\nSitting outside of town, Everybody’s always down, (Tell me why) I’m in the waiting room \u2026\u00ab<\/em><\/p>\n