{"id":13663,"date":"2016-01-11T10:25:03","date_gmt":"2016-01-11T09:25:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13663"},"modified":"2016-01-11T10:30:36","modified_gmt":"2016-01-11T09:30:36","slug":"david-bowie-1947-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13663","title":{"rendered":"David Bowie (1947-2016)"},"content":{"rendered":"<p><em><span lang=\"SL\">Objavljeno v tiskani Muski \u0161t. 11 &#8211; 12, 2003<\/span><\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010cloveku nadeni masko \u2013 in povedal ti bo resnico,\u00ab je pred dobrim stoletjem izjavil Oscar Wilde. Celo \u017eivljenje pa je \u00bbresnice\u00ab o popularni kulturi vedno znova pripovedoval zamaskirani David Bowie.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"David Bowie - Blackstar (Official Video) [HD]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/kszLwBaC4Sw?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>\u0160e preden je David Robert Jones postal David Bowie \u2013 takrat \u0161e ne zaradi posebnega umetni\u0161kega vtisa, ampak da ne bi pri\u0161lo do zamenjave s tedaj popularnej\u0161im Davyjem Jonesom iz The Monkees \u2013, je \u017ee igral saksofon v najstni\u0161kih pop skupinah ter slikal in igral v lokalnih gledali\u0161kih skupinah v londonskem predelu Beckenham. Vsekakor je zelo zgodaj \u017eelel kot glasbenik dose\u010di ve\u010d. Za ta ve\u010d je najel mened\u017eerja, se udinjal vsem mogo\u010dim televizijskim nastopom, si pla\u010deval oglase v glasbenih \u010dasnikih, se trendovsko obla\u010dil, enkrat v slogu gibanja modov, drugi\u010d v jeansu, objavljal male plo\u0161\u010de: vse brez vidnega uspeha.<\/p>\n<p>Kon\u010dno jeseni leta 1969 David Bowie objavi malo plo\u0161\u010do <em>Space Oddity<\/em>, premeteno lansirano ob prvem koraku \u010dloveka na luninem povr\u0161ju, in plo\u0161\u010do spravi med prvih deset na angle\u0161ki lestvici. A kaj, ko ni sledila nova uspe\u0161nica, tako za\u017eelena za utrditev priznanja. Naslednji singel, <em>The Prettiest Star<\/em>, je bil komercialni polom, albumu <em>The Man Who Sold The World<\/em> (1970), sicer odli\u010dnemu spremljevalcu obdobja tako imenovanega ble\u0161\u010davega, glam rocka, je prav tako spodrsnilo, \u0161e preden se je zavihtel na vi\u0161ji klin &#8230;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"David Bowie - Space Oddity (Official Video)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/iYYRH4apXDo?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>To ne pomeni, da je The Man Who Sold The World slaba plo\u0161\u010da; je vsaj izredno pomembna za nadaljnji potek dogodkov, saj na tem albumu Bowie postavi temelj za do zadnje podrobnosti premi\u0161ljen lik Ziggyja Stardusta. Tudi spremljevalna zasedba se je utrdila in dobila kultu prikladno ime: <em>Spiders From Mars<\/em>. Omeniti velja kitarista Micka Ronsona, ki si ga je Bowie izposodil pri Marcu Bolanu, prav tako basista Tonyja Viscontija; ta je poskrbel \u0161e za produkcijo albuma, ki zveni nenavadno ostro, skoraj predirno. Lahkotnej\u0161e teme so prepustile mesto drznej\u0161im zamislim, ki segajo vse od spolnih perverzij (<em>The Width Of The Circle<\/em>), vpogledov v iztirjeno \u010dlovekovo psiho (<em>All The Madmen<\/em>) do skoraj nietzschejanskega slavljenja \u010dlove\u0161ke volje (<em>The Supermen<\/em>) \u2026 Nenadni transformaciji Davida Bowieja so botrovali \u0161tevilni vzroki: umrl mu je o\u010de, brat je pristal v nori\u0161nici, poro\u010dil se je z razvpito soigralko v gledali\u0161ki skupini, Angie, ter nenazadnje zamenjal mened\u017eerja. To je postal Tony De Fries, ki je v Bowieju videl mo\u017eno uresni\u010ditev svojih projekcij \u2013 kako ustvariti rockovsko zvezdo?<\/p>\n<p>Bowie je bil kot naro\u010den: z uspe\u0161nico Space Oddity je na kratko okusil zvezdno slavo, ki se mu je za\u010dela kmalu spet odmikati, in zaradi strahu pred nekdanjim \u017eivotarjenjem je pristal na vse pogoje prebrisanega De Friesa. Ta, dobro seznanjen z na\u010deli uspe\u0161nih mened\u017eerjev, na primer s tistimi, ki so skrbeli za The Beatles in Elvisa Presleyja, ni pa mu bil neznan niti priro\u010dnik <em>Kako prodati predsednika<\/em>, je pripravil popoln na\u010drt.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"David Bowie - Ziggy Stardust\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/XXq5VvYAI1Q?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, kdo je pravzaprav glavni krivec za lik Ziggyja Stardusta, podobno kot ne bo nikoli povsem jasno, kdo je ustvaril Sex Pistols. Primerjava ni naklju\u010dna. Malcolm McLaren je bil, \u0161e preden je prevzel mened\u017eerske posle za Sex Pistols, nekaj \u010dasa mened\u017eer newyor\u0161kih glam rockerjev New York Dolls, ki jih imamo lahko za ameri\u0161ki odgovor britanskemu glam rocku z Bowiejem na \u010delu. In podobno je prva generacija angle\u0161kih punkerjev \u00bboprostila\u00ab le redkim od starih rockerjev. Bowie je bil med temi!<\/p>\n<p>Tonyju De Friesu zagotovo ne bi uspelo narediti zvezde iz kogarkoli, Bowie je pa\u010d imel potrebna znanja in izku\u0161nje. Pomembno je bilo njegovo udinjanje v gledali\u0161ki skupini Lindsaya Kempa, specializirano za dramske igre Oscarja Wilda, Jeana Geneta in Garcie Lorce, torej samih tragi\u010dnih, v njihovem \u010dasu neprilagojenih piscev, ki so vztrajanje v druga\u010dnosti pla\u010dali z usodno obsodbo okolice. Prav teatrali\u010dnost, menjave kostumov, podob in glasbenih slogov so stalnica Davida Bowieja. Z Ziggyjem Stardustom je ustvaril kult rockovske zvezde, ki zasije in propade s padcem na Zemljo pet let pred njeno apokalipso. Tony De Fries je vedel, \u010de ho\u010de\u0161 postati zvezda, se mora\u0161 tudi obna\u0161ati kot zvezda! Z Bowiejem sta do potankosti izdelala na\u010drt: odlo\u010dila sta se, da bo poslej Bowie vedno glavni nastopajo\u010di, najela sta \u0161irokople\u010de redarje, ki naj bi skrbno varovali novope\u010deno zvezdo, kjerkoli se \u017ee pojavi. Naenkrat je bilo te\u017eko priti do intervjuja, De Fries je namre\u010d zanj postavil enako ceno kot za koncert! Prav tako sta z Bowiejem opravila avtorizacijo vsakega \u010dlanka za vodilne glasbene tednike v Angliji, pisce s tendenco negativnega prikaza pa postavila na \u010drno listo. Koncerte so lahko fotografirali le poobla\u0161\u010deni fotografi, vsaka fotografija je \u0161la pred objavo skozi kriti\u010den pregled obeh snovalcev \u2026 Bowiejevo pojavljanje v medijih sta skrbno nadzorovala, preve\u010d pojavljanja bi bilo slabo, bil bi le \u0161e en povpre\u010den, preve\u010d zemeljski izvajalec, po drugi strani si nista smela privo\u0161\u010diti popolne ignorance.<\/p>\n<p>Tudi sicer je \u0161el Bowie do meje \u0161okantnega, premi\u0161ljeno intrigantnega. Bil je prvi glasbenik, ki je \u00bbpriznal\u00ab biseksualnost, pristrigel je lase na dol\u017eino, s katero bi se lahko identificirali najstni\u0161ki fantje in dekleta. In na najstni\u0161ko ob\u010dinstvo je Bowie tudi ciljal. Ponudil je svobodo identitete, najstni\u0161ki obo\u017eevalec je v njem na\u0161el lik, katerega je lahko sanjal, prosto povzel in brez \u0161kode zavrgel. Pojavil se je ob pravem \u010dasu, ko so se uveljavljene rockovske zvezde le \u0161e nemo\u010dno trudile, da bi ohranile nekdanjo avtenti\u010dnost. Bowie je to sprevrgel v nasprotje. Zanj je popularna glasba le poligon, sodoben medij, skozi katerega najla\u017ee iz\u017eivi svoj ego in najhitreje dose\u017ee \u017eeleni odziv.<\/p>\n<p>\u010ce bi bil David Bowie le posnemovalec, prebrisani ponudnik najstni\u0161kih sanj, bi njegov sijaj prav kmalu zbledel. Ne moremo mimo njegovih skladateljskih in pevskih kvalitet, tudi poznavanja u\u010dinkov posameznih metod prezentacije, delovanja medijev, dru\u017ebenega aspekta popularne glasbe. In predvsem je ljubitelj rockovske glasbe in pripadajo\u010de kulture, \u0161e najraje take v povezavi z drugimi smermi sodobne umetnosti (film, performans, video). Na albumu <em>Honky Dory<\/em> (1971), \u0161e enem vmesnem postanku do kon\u010dne realizacije Ziggyja Stardusta, kar uvodoma \u2013 v slogu jecljajo\u010de My Generation \u2013 napove spremembe, <em>Changes<\/em>. Na plo\u0161\u010di se, na primer, eksplicitno pokloni Andyju Warholu, predvsem pa izka\u017ee aran\u017eerske sposobnosti, vse ve\u010djo odprtost, akusti\u010dno zra\u010dnost in elektri\u010dno udarnost, kjer je bilo potrebno. In kon\u010dno, junija leta 1972, izide konceptualen album <em>The Rise And Fall Of Ziggy Stardust And Spiders From Mars<\/em>. Bowie je na najbolj\u0161i na\u010din pre\u010distil predhodne obsesije, jih prelil v pesmi, ki sicer zdr\u017eijo tudi vsaka zase, a skupaj tvorijo sklenjen cikel \u00bbpadca\u00ab na Zemljo in neizbe\u017enega konca z <em>Rock&#8217;n&#8217;Roll Suicide<\/em>, ki je tisti \u010das obvezno kon\u010devala koncertne nastope. V obdobje Ziggyja Stardusta spada \u0161e plo\u0161\u010da <em>Aladdin Sane<\/em> (1973), \u0161e en domi\u0161ljen album, skupaj z naslovnico, na kateri se Bowie ka\u017ee v vseh fazah metamorfoze naenkrat: postaja androgino, futuristi\u010dno, odmaknjeno, nezemeljsko bitje, ki ne i\u0161\u010de o\u010desnega stika z obo\u017eevalcem. Zato pa ga je za svojega vzela tudi ameri\u0161ka mladina, to ni nikoli uspelo na primer Marcu Bolanu in drugim britanskim izvajalcem ble\u0161\u010davega rocka.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/sqHsJ3Xu5cg<\/p>\n<p>Da bi ohranil mit, je moral Bowie ukiniti Ziggyja, le tako mu je podaril nesmrtnost. To je storil na koncertu v londonski dvorani Hammersmith Odeon julija leta 1974. S tem je \u0161okiral ljubitelje, saj so napoved razumeli kot umik Davida Bowieja samega. No, \u0161ele navaditi s(m)o se morali na \u00bbvelike\u00ab izjave, ki so se vse po vrsti izkazale za medijsko zvija\u010do. Podobno je vzdr\u017eeval pozornost tudi kasneje. Pred svetovno turnejo Serious Moonlight je napovedal, da starih uspe\u0161nic ne bo ve\u010d igral v \u017eivo \u2013 igra jih \u0161e dandana\u0161nji in med njimi se \u0161e vedno najdejo tiste, napisane v konceptu vzpona in padca Ziggyja Stardusta.<\/p>\n<p>Bowie skozi vsa 1970 leta ni po\u010dival. Zgodilo se je, da je objavil po dva albuma na leto, vmes igral v gledali\u0161\u010du in kasneje vse pogosteje tudi v filmih. Skoraj mimogrede je produciral uspe\u0161en album Louja Reeda, <em>Transformer<\/em>, in mu re\u0161il samostojno kariero, napisal je uspe\u0161nico <em>All The Young Dudes<\/em> za Mott The Hoople, ve\u010dkrat pomagal Iggyju Popu. Omenjenim je tako vrnil tisto, kar so mu posredno dali v preteklosti. \u0160e ve\u010d glasbenih poklonov je vtisnil v album <em>Pin Ups<\/em> (1973), zbirko priredb angle\u0161kega rocka s konca \u0161estdesetih let. Med Rolling Stones, The Who in Kinks se morda presenetljivo znajdejo Pink Floyd, a pesem <em>Arnold Layne<\/em> je napisal \u0161e Syd Barrett, prvi rockovski glasbenik, ki ga je Bowie videl na odru, namazanega s \u010drno \u0161minko in z razmr\u0161enimi lasmi, medtem ko je opisoval norost, brezmejnost vesolja in minljivost \u010dasa. Velike, prevelike teme, da bi jim u\u0161el brez posledic \u2026<\/p>\n<p>Podobno velja za Bowieja. V nekaj letih je nekajkrat prekri\u017earil ameri\u0161ke koncertne odre, posnel kopico plo\u0161\u010d, pomagal drugim in se povsem stopil z likom Ziggyja Stardusta. In kot Ziggy pod te\u017eo zvezdne slave propade, je stopal po isti poti tudi Bowie sam. Zaradi fizi\u010dne in psihi\u010dne iz\u010drpanosti se ga je lotevala paranoja, vse pogosteje si je zami\u0161ljal, da ga bodo nekega dne ustrelili na odru, bal se je letenja z letali in sploh smrti, te negativne utopije pa so ga pripeljale do realizacije rockovskega kabareta po predlogi Orwellovega romana 1984. Po ukinitvi Ziggyja Stardusta je ukinil tudi zasedbo Spiders From Mars in se lotil snemanja glasbe za novi projekt kar sam. No, na koncu so mu le prisko\u010dili na pomo\u010d nekateri novi in stari znanci, in album <em>Diamond Dogs<\/em> (vdova Georgea Orwella ni dovolila uporabe naslova romana 1984) je zgleden naslednik Ziggyjeve fame.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/CvgqWO_TgP0<\/p>\n<p>Bowiejev trenutni slog in podobo so mnogokrat dolo\u010dali prostor in ljudje, s katerimi se je dru\u017eil. Ko je dober glas segel \u010dez Atlantik in se je Bowie preselil v Ameriko, se je hitro navzel tamkaj\u0161njega na\u010dina \u017eivljenja in glasbenih slogov. \u017de na albumu Aladdin Sane je ta vpliv viden v pesmih <em>Panic In Detroit<\/em> in <em>Drive-In Saturday<\/em>, \u0161e bolj na kasnej\u0161ih plo\u0161\u010dah, posnetih prav v Zdru\u017eenih Dr\u017eavah, <em>Young Americans<\/em> (1975) in <em>Station To Station<\/em> (1976). Na teh je sli\u0161en vpliv ameri\u0161kega soula in funka, kon\u010dno je postal Bowiejev novi kitarist Carlos Alomar, nekdaj \u010dlan spremljevalne zasedbe Jamesa Browna. In \u010de \u017ee niso vse pesmi na albumih sami biseri, je Bowie vedno znal napisati uspe\u0161nico, s katero je vzdr\u017eeval stalno zanimanje konzumentov popularne glasbe. V nasprotju z ve\u010dino popularnih izvajalcev se ni dr\u017eal zmagovalne formule, temve\u010d je na vrhuncu nekega obdobja zamenjal vsaj podobo, \u010de ne kar glasbeni pristop.<\/p>\n<p>Ko je \u0161el Ziggyjev lik med staro \u0161aro, ga je zamenjal elegantni, brezhibni, a \u0161e vedno vase in v prihodnost zagledani Bowie. Estetsko pre\u010di\u0161\u010deni futurizem ga je kmalu pripeljal do nem\u0161kih pionirjev elektronskega popa Kraftwerk, ob njihovem prvem obisku Zdru\u017eenih dr\u017eav je stopil v stik z njimi in se navzel na\u010del modernizma. Pomagali so mu tudi pri za\u010dasni selitvi v Nem\u010dijo, kajti \u2026 Tisti \u010das, sredi 1970 let, je Bowie v Ameriki do\u017eivljal \u017eivljenjsko krizo, tempo, ki si ga je nalo\u017eil sam, ga je potegnil v vrtinec mamil in paranoje, iz katerega se je \u017eelel izkopati z vrnitvijo v Anglijo. \u017de ob prihodu na letali\u0161\u010de ga je pri\u010dakala mno\u017eica zvestih oto\u0161kih obo\u017eevalcev. Pozdravil jih je z iztegnjeno desnico in izjavo, da ta de\u017eela potrebuje novega Hitlerja, sebe pa preoblekel v nov lik, <em>Thin White Duke<\/em>. Takoj je padel v nemilost javnosti in se po du\u0161ni mir zatekel v Berlin! Hladna atmosfera z zidom obdanega mesta je botrovala prav tak\u0161ni glasbi na naslednjih dveh albumih Davida Bowieja. Plo\u0161\u010di <em>Low<\/em> in <em>Heroes<\/em> (obe 1977) je posnel ob pomo\u010di Briana Ena, ki je \u017ee prijateljeval z nem\u0161kimi botri ambienta Cluster in kasneje celo snemal z njihovimi nasledniki, Harmonijo, medtem ko je Bowie po legendi s starim mercedesom obiskal Kraftwerke v D\u00fcsseldorfu, vo\u017enjo pa si je kraj\u0161al s poslu\u0161anjem na kaseto posnetega albuma Autobahn. Pravzaprav je predlagal, da bi na naslednji turneji Krafwerk igrali kot njegova predskupina, a kaj, ko jih je sam podu\u010dil, da se to ne ujema z na\u010deli vrhunskega pop umetnika. Kraftwerk so brez pomisleka zavrnili ponudbo, od Bowieja pa se navzeli izgrajevanja lastne podobe; odtlej se razkazujejo na naslovnicah plo\u0161\u010d ali so na njih vsaj robotizirani nadomestki.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/WsELFp6s-lo<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/Fmw7gSDRnTA<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/KSl2g00AwCI<\/p>\n<p>Tako imenovana berlinska trilogija (Low, Heroes, Lodger) je najdrznej\u0161a serija plo\u0161\u010d Davida Bowieja. Polna je elektronskih eksperimentov, ujetih v produkcijo Briana Ena. <em>\u00bbV snemalnem studiu si lahko privo\u0161\u010di\u0161 napake, ki si jih v realnem \u017eivljenju ne more\u0161. Snemalni proces ti omogo\u010da, da se letalo razleti v zraku, ti pa nepo\u0161kodovan izstopi\u0161,\u00ab<\/em> je nov izlet pojasil David Bowie, ko je pravzaprav citiral Briana Ena.<\/p>\n<p>Bowie je v Berlin zvabil \u0161e Iggyja Popa in mu pomagal iz heroinske odvisnosti. Obenem mu je re\u0161il kariero s skupaj napisanimi pesmimi in produkcijo za albuma <em>The Idiot<\/em> in <em>Lust For Life<\/em>, za povrh se je anonimno pridru\u017eil njegovi tedanji koncertni zasedbi kot pianist. No, nekaj let kasneje Bowie sam posname skupaj napisano pesem <em>China Girl<\/em>, ki postane svetovna uspe\u0161nica.<\/p>\n<p>Plo\u0161\u010de, posnete z Brianom Enom, sicer niso dosegle komercialnega uspeha prej\u0161njih, rockovsko zvene\u010dih pesmi, so pa vplivale na prihajajo\u010de rodove glasbenikov, na generacijo tako imenovanega synthpopa, postpunka, celo nove romantike, gotikov in britpopa. S pesmijo <em>D.J.<\/em> z albuma Lodger (1979, naslovljenega po filmu Romana Polanskega) je Bowie daljnose\u017eno napovedal prihod did\u017eejevske kulture z mnogokrat citiranim refrenom I am a DJ, I am what I play. Sem did\u017eej, sem tisto, kar igram, kar izbiram, kar predstavljam, in s tem je resni\u010dno avtorstvo postavil pod vpra\u0161aj.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/Toe_UKSQgEw<\/p>\n<p>Po berlinski epizodi se Bowie seli nazaj v Ameriko in leta 1980 ponudi album <em>Scary Monsters<\/em> (ne smemo prezreti, da med snovanjem albuma igra na Broadwayu, v odrski predelavi \u010clovek-slon). Ta v dobr\u0161ni meri pomeni vrnitev k rockovskemu zvoku, za me\u0161alno mizo je spet Tony Visconti, kitarske vijuge so delo Roberta Frippa, Bowie pa se v pesmi <em>Ashes To Ashes<\/em> spomni na lik iz Space Oddity, Majorja Toma, ki \u0161e vedno raje blodi po vesolju, kot da bi se vrnil \u00bbdol\u00ab.<\/p>\n<p>Bowie je prav na prelomu v 1980 leta in z albumom Scary Monsters dosegel ustvarjalni vi\u0161ek, ne le da se je kameleonsko znal prilagoditi novim tokovom v glasbi, podobno kameleonsko je znal z enim o\u010desom gledati naprej in z drugim vse naokoli. Potem pa \u2026 kot da bi dosegel \u017ee vse, iz\u017eivel vse mladostne sanje, je postal vse bolj previden, in predvidljiv. Ob nara\u0161\u010dajo\u010dem vplivu MTV so ga re\u0161evali dopadljivi videospoti, in naenkrat je bila dovolj uspe\u0161nica, dve z vsakega albuma, da so jih le spremljali ekstravagantni spoti. Nekdanji slogan <em>Sound &amp; Vision<\/em> se je obrnil na glavo, podoba je dokon\u010dno prevladala nad glasbo.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/m3BdOwf2nUg<\/p>\n<p>Album <em>Modern Dance<\/em> (1983) sicer prina\u0161a nekaj izpiljenih pop pesmi v produkciji Nila Rodgersa iz Chic, a nekdanja inovativnost je \u017ee povsem izginila. Indikativno je, da Bowie poslej vse te\u017eje napi\u0161e in izvede uspe\u0161nico sam. Zapoje z Mickom Jaggerjem (<em>Dancing In The Street<\/em>), celo s Queen (<em>Under Pressure<\/em>), Bingom Crosbyjem (<em>Peace On Earth<\/em>), ob Patu Methenyju (<em>This Is Not America<\/em>). \u010ce je Bowie v 1970 letih v mnogih pogledih tlakoval smeri razvoja popularne glasbe, jim je naslednji dve desetletji kve\u010djemu sledil. Hitri u\u010dinki novega medija, videospoti, so ga uspavali, dokaj uspe\u0161ne filmske vloge (Hunger, Merry Christmas, Mr. Lawrence, Labyrinth, Twin Peaks, Basquiat \u2026) odvrnile od zavzetega ukvarjanja z glasbo.<\/p>\n<p>Po desetletju napol rutinskega nizanja uspe\u0161nic in zgolj elegantne podobe ve\u010dno mladostnega tridesetletnika je leta 1989 presekal linearni, predvidljivi tek kariere in s kitaristom Reevesom Gabrelsom ter bratoma Sales ustanovil bend <em>Tin Machine<\/em>. Pravi, da si je za\u017eelel demokracije v zasedbi rockovskega ansambla, znoja majhnih klubov, skupnega dihanja s poslu\u0161alstvom. Prvi album je zabele\u017eil velik prodajni uspeh, drugi je \u0161el mimo prakti\u010dno neopa\u017eeno, in tedaj je Bowie takoj ukinil zasedbo in nadaljeval samostojno kariero. Vseeno, sprememba mu je dobro dela, nekaj navdiha je prinesla \u0161e druga \u017eena, vrhunska manekenka Iman, kateri je leta 1993 posvetil album <em>Black Tie White Noise<\/em>. Tokrat je Bowie zaigral na zanesljivej\u0161o karto, \u0161e enkrat vpoklical Nila Rodgersa in ponudil poudarjeno plesno plo\u0161\u010do, obarvano s \u010drnskim funkom in trobentarskimi izbruhi Lesterja Bowieja. Sploh je tokrat instrumentalistom pustil ve\u010d prostora, saj ga ni ve\u010djega u\u017eitka kot videti glasbenike, kako presenetijo sami sebe. Med avtorske pesmi je posejal tri priredbe, vse z razlogom! Z <em>I Feel Free<\/em> iz repertoarja Cream je Bowie ciljal \u017ee za album <em>Pin Ups<\/em> pred natanko 20 leti, a z izvedbo ni bil zadovoljen. \u0160e enkrat je poklical Micka Ronsona, da jo zaigra tako, kot je bila mi\u0161ljena. Ronson je isti \u010das produciral nove posnetke Morriseya za album Your Arsenal in jih \u0161e pred objavo poslal Bowieju v posluh. Najbolj mu je padla v u\u0161esa pesem <em>I Know It&#8217;s Gonna Happen Someday<\/em>, spomnila ga je na slutnjo smrti lastne Rock&#8217;n&#8217;Roll Suicide, in odlo\u010dil se je, da Morriseyevo pesem posname tudi sam, tako, kot bi sodila na album Ziggy Stardust. In nazadnje je tu Scott Walker, ameri\u0161ki crooner, ki je uspeh do\u017eivel \u0161ele v Angliji v drugi polovici 1960 let in pomembno vplival na sodobne pevce z natan\u010dno artikulacijo. Bowie je prek Walkerja najprej odkril Jacquesa Brela, priredil njegovo <em>La Mort (My Death)<\/em> za koncertni dogodek Ziggy Stardust, no, \u0161ele na <em>Black Tie White Noise<\/em> je v resnici posnel Walkerjevo skladbo <em>Nite Flights<\/em>.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"David Bowie: I Know It&#039;s Gonna Happen Someday\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/QnKvpOYbOJQ?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Vzporednicam tu \u0161e ni konca. Tako Bowie kot Walker sta isto\u010dasno, leta 1995, neodvisno drug od drugega, objavila podobno zastavljena albuma. Bowie na <em>1.Outside<\/em> uporablja nelinearno pripoved za sago o transformaciji sedmih likov razli\u010dnih starosti, prevzete sestavine industrijskega rocka pa postanejo zvo\u010dni ekvivalenti zru\u0161enih dru\u017ebenih norm skupaj s poganizacijo zahodne civilizacije. Tudi Walker je na plo\u0161\u010di Tilt zavrgel obi\u010dajno obliko pop pesmi, njegovo petje je skoraj komorno, sicer melodi\u010dno, a brez izrazitih refrenov, ob progresivni instrumentalizaciji se sploh izgubi fokus. Pa vendarle med njima obstaja ogromna razlika: Walker rad poudarja, da raje objavi album vsakih deset let, a je z njim povsem zadovoljen, kakor vsako leto povpre\u010den izdelek (in se tega tudi dobro dr\u017ei). To bi lahko razumeli kot o\u010ditek, ki leti na Bowieja. Namre\u010d, niti v 1990 letih ni skoparil z raznolikimi plo\u0161\u010dami in presenetljivimi sodelovanji.<\/p>\n<p>Le da je tokrat v vse ve\u010djem zaostanku. Za album <em>Earthling<\/em> se oklene celo drum &amp; bassa ter tehna, nekako na silo prilepljenih na tisto, kar bi lahko bil \u00bbklasi\u010dni\u00ab Bowie. Pristane na skupno turnejo z Nine Inch Nails, prilagodi podobo postapokalipti\u010dnemu scenariju, a ob\u010dinstvo, kateremu naj bi bil njegov obrat namenjen, ima \u017ee svoje idole, tisti, ki so zrasli z Bowiejem, pa zagotovo niso bili pripravljeni slediti tej metaformozi. Skratka, \u010de so bile kritike v najbolj\u0161em primeru prizanesljive, \u0161e to bolj zaradi spo\u0161tljivosti do avtorja, sta se prodaja plo\u0161\u010d in obisk koncertov nevarno pribli\u017eala sivemu povpre\u010dju \u2026 Kar naenkrat vrnitev v klubsko okolje ni bila ve\u010d stvar odlo\u010ditve, kot je naredil s skupino Tin Machine, ampak je zmanj\u0161ana popularnost naredila svoje.<\/p>\n<p>Morda je praznovanje 50. rojstnega dne (6. januar 1997) \u2013 v presti\u017eni newyor\u0161ki dvorani Madison Square Garden z impresivnim seznamom povabljenih (Lou Reed, Sonic Youth, Frank Black, Foo Fighters, torej staroste, ki jim leta ne morejo do \u017eivega) \u2013 pripeljalo do temeljitega pretresa lastnega polo\u017eaja. Ali: prakti\u010dno vsi \u00bbveliki\u00ab avtorji, ki so po dolgih letih iskanja spet posneli odli\u010dne plo\u0161\u010de, so se vrnili k tistemu, kar jim je najbli\u017eje, po vsebini in obliki.<\/p>\n<p>Bowie se je \u0161ele leta 2002 vrnil v starem sijaju. Ko je kon\u010dno zavrgel spogledovanje s trendi, ko se je zavedel, da je tako ali tako dosegel \u017ee vse, da se mu ni treba ve\u010d dokazovati in naprezati. Da je po ve\u010d kot treh desetletjih lahko on sam. Karkoli to \u017ee pomeni! Sklenil je ustanoviti lastno gramofonsko zalo\u017ebo, ISO, se omejiti od zunanjih vplivov, in rezultat je bil album <em>Heathen<\/em>. Ob produkcijski pomo\u010di Tonyja Viscontija je bil zvok spet uravnote\u017een, Bowiejevo petje natanko toliko artikulirano, da ne prekora\u010di meje izumetni\u010denosti. In zagotovo se Bowie ne bi obdr\u017eal toliko \u010dasa, \u010de bi vse gradil le na podobi in skrbno na\u010drtovanih promocijskih dejavnostih. Vedno je znal napisati dobro pesem ali pa priljubljene pesmi drugih avtorjev preoblikuje do te mere, da postanejo razpoznavno njegove. Kdo, ki ne pozna izvirnikov skupine Pixies ali zgodnjega Neila Younga, bi te priredbe te\u017eko izlu\u0161\u010dil med avtorskimi deli samega Davida Bowieja.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"David Bowie - Sunday\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/PjyC4pzOsOg?list=PLpmzcioeI5sRk5IfBmap712e8xocdanmV\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Zadnje popravke za album Heathen je Bowie naredil ravno v \u010dasu teroristi\u010dnega napada na WTC, septembra leta 2001. In to nedale\u010d od zru\u0161enih neboti\u010dnikov. \u010ce je bil prepozen za strnitev vtisa v umetni\u0161kem pogledu na plo\u0161\u010di Heathen, je to v polnosti zaobjel na plo\u0161\u010di pomenljivega naslova <em>Reality<\/em>.<\/p>\n<p>Realnost na\u0161ega \u010dasa je tudi nesluten razvoj tehnologije, ki jo je Bowie s pridom izkori\u0161\u010dal. Bil je prvi popularni avtor glasbenik, ki je postavil lastno uporabni\u0161ko stran na svetovnem spletu (<a href=\"http:\/\/davidbowie.com\/blackstar\/\" target=\"_blank\">Bowienet<\/a>), prek te omogo\u010dil ljubiteljem, da prvi sli\u0161ijo njegove nove posnetke, le registriranim uporabnikom je ponujal naprodaj ekskluzivne izdaje z neobjavljenimi video in zvo\u010dnimi posnetki. Prav na dan izida albuma Reality je priredil koncert, ki ga je prena\u0161al po satelitskih zvezah v \u0161tevilne kinematografske dvorane po vsem svetu, njegovi ljubitelji od Melbourna, Tokia, Ria De Janiera do Toronta in New Yorka so lahko isto\u010dasno spremljali nastop z izvedbami pesmi z nove plo\u0161\u010de in ven\u010dka starih uspe\u0161nic. Takoj zatem je sledila \u0161e \u00bbprava\u00ab koncertna turneja.<br \/>\nNa plo\u0161\u010di Reality se je Bowie spet predstavljal sve\u017e in mlad, na naslovnici se je preobrazil v androgino, stilizirano podobo manekenke Kate Moss. Umetnost prevzemanja razli\u010dnih podob je bila njegova realnost, ki se ji ni odrekel, \u010detudi bi se mu pred nogami ru\u0161il ves svet. Ko je pri 56. letih pel <em>Never Get Old<\/em>, je mislil nadvse resno. Po eni strani je to posledica njegovega ve\u010dnega strahu pred staranjem in smrtjo, po drugi je napovedoval, da se \u0161e niti najmanj ne kani upokojiti.<\/p>\n<p>https:\/\/vimeo.com\/41107629<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtenti\u010dni kameleon popa<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":13667,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-13663","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13663","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13663"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13663\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13671,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13663\/revisions\/13671"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13667"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13663"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13663"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13663"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}