\u00a0Podlih osem<\/em> (The Hateful 8<\/em>, Quentin Tarantino, glasba Ennio Morricone, 2015)<\/p>\n \u200bDa ne bo pomote \u017ee takoj na za\u010detku: film nima ni\u010d skupnega z idejo Sedem veli\u010dastnih<\/em> (The Magnificent Seven<\/em>, John Sturges, 1960), s Sedem samurajev<\/em> (Shichinin no samurai<\/em>, Akira Kurosawa, 1954) ali podobnimi strelja\u010dinami, kjer se pa\u010d nabere dolo\u010deno \u0161tevilo tistih, ki ho\u010dejo obra\u010dunati z dolo\u010denim \u0161tevilom drugih. Film ima v sebi bistveno bolj osebne poante obra\u010dunavanja, kakor pa le po\u0161iljanje krogel vsenaokoli. Tudi, \u010de gre za pokradene dialoge, ideje in drugo mena\u017eerijo okoli tega filma, je pa v osnovi dokaj pretresljiva zgodba, ki si jo izpovedo glavni junaki in junakinja \u2013 da ne bo pomote.<\/p>\n Velja vzdr\u017eati do bridkega konca, \u010deprav je film dolg skoraj tri ure, sneman pa je v \u017ee skoraj pozabljenem 70mm super cinemascope formatu. In prejel je Zlati globus 2016<\/em> za glasbo, kar pomeni novo lovoriko za legendarnega skladatelja vesternov z imenom Ennio Morricone (1928).<\/p>\n Celotno partituro predstavlja kar 23 delov (in jo je za ve\u010d kot dve uri), prav pa je, da se ustavimo na nekaterih, ki bodo tekom filma resni\u010dno padli v u\u0161esa. Vsak film ima svojo uverturo<\/em> in tudi ta jo ima. Morricone se ji posveti z vso svojo predvidljivostjo in v njo vgradi kratko pulziranje godal, pa tudi metalofonsko spra\u0161evanje o tem, kam ta svet pelje. Z notori\u010dnim ponavljanjem drobnih glasbenih vzorcev dobimo pravo psihoti\u010dno razpolo\u017eenje \u017ee takoj na za\u010detku in lahko samo upamo, da pripravimo na\u0161a u\u0161esa na to, kar bo \u0161e sledilo. Sledi L’Ultima diligenza di Red Rock<\/em>, kar bi lahko prevedli kot ‘poslednja skrb od\/za Red Rock’. Morricone ponovno uvede namre\u010d svoj znameniti tempo v orkester, h kateremu pridane ha-hu vokale, kakor svoj podpis iz davnih \u010dasov, ko je pisal glasbo za \u0161pageti-vesterne legendarnega re\u017eiserja Sergia Leonea. Sledi Narrato Letterario<\/em>, kar je odkrita, vendar manj pomembna glasbena epizoda, ki jo lahko prevedemo kot ‘literarni pripovedovalec’, skratka glasbeni element, kjer se zgodba obrne proti gledalcu in v kateri se razlo\u017ei tak\u0161no in druga\u010dno vsebinsko dopol Sledi del Neve<\/em> (Sneg<\/em>), ki pa je nenehni glasbeni element, saj je preko filma prav sneg nenehno prisoten. Morricone se poka\u017ee kot veliki orkestrator in pose\u017ee malodane po izraziti ‘klasi\u010dni’ orkestraciji hladne praznine in zvokih, ki jih sre\u010dujemo v tako reko\u010d najve\u010djih idejah glasbene zgodovine, kjer se obravnavajo zima, led in hlad. Prav glasbeno zanimiv del je tudi Sei cavalli<\/em> (\u0160est konjev<\/em>), saj se Morricone poigrava z idejo \u0161tetja v glasbi \u2013 in \u010de dobro prisluhnemo udarcem na pavke, jih dejansko lahko pre\u0161tejemo v sklopih po \u0161est. To je sicer \u017ee nekoliko prese\u017eena ideja, saj je tudi v filmu Sedem veli\u010dastnih<\/em> prav komponist Elmer Bernstein oblikoval glavno temo tako, da se zaklju\u010duje v sedmih taktih. Sledi Raggi di sole sulla montagna<\/em> (\u017darki sonca preko gore<\/em>), kar je nekoliko sodobneje oblikovana filmska glasba, spominjajo\u010d bolj na koncertno premi\u0161ljevanje, kakor pa na neposredno filmsko dogajanje. Ampak \u2013 Morricone s svojo tanko\u010dutnostjo pa\u010d spregovori tudi v tem jeziku.<\/p>\n Zanimiva glasbena domislica je tudi I quattro passeggeri<\/em> (\u0160tirje popotniki<\/em>), ki postavi nekak\u0161no matemati\u010dno in smiselno polovico k drugim \u0161tirim, tako reko\u010d ‘doma\u010dinom’. Morricone se poigrava s kratkimi ritmi\u010dnimi vzorci in sinkopiranjem, kakor bi \u0161lo za glasbeno preizku\u0161anje ene in druge strani, enega in drugega nemogo\u010dega polo\u017eaja, la\u017ei, prebrisanosti in, nenazadnje, podlosti. Predvsem je potrebno prisluhniti delu z naslovom La musica prima del massacro<\/em> (Glasba pred pokolom<\/em>). Z nekoliko osve\u017eenim zgodovinskim spominom jo zlahka umestimo v legendarno sekvenco obra\u010duna iz filma Dober, grd, hudoben<\/em> (Il buono, il brutto, il cattivo<\/em>, Sergio Leone, 1966), kjer je prav Morricone pridal nepogre\u0161ljiv zvok glasbene skrinjice kot od\u0161tevalke \u017eivljenja, sekund do velikega poka med tremi junaki, postavljenimi v areni sredi pokopali\u0161\u010da: Tuco (Eli Wallach), Blondie (Clint Eastwood) in Angel Eyes (Lee van Cleef). Temu sledi L’Inferno Bianco<\/em> (Beli pekel<\/em>), kar pa je skoraj koncertna izvedba modernega orkestrskega pizzicata in ironije. Tudi La Lettera di Lincoln<\/em> (Lincolnovo pismo<\/em>),\u00a0 v katerega je vgrajena pripoved branja pisma, je bolj kot ne znana elegija za padlimi junaki, ki jih je v zgodovini filmske glasbe ve\u010d kot dovolj, \u010de \u017ee ne preve\u010d. V tem se Morricone morda res ni najbolj izkazal, vendar je na koncu koncev pa le naredil to, kar je bilo pa\u010d potrebno: dobro in razumljivo glasbo.<\/p>\n Zadnji podpis daje v filmu veliki Ennio z delom La puntura della morte<\/em> (\u017delo\/vbod smrti<\/em>), za katerega bi lahko zapisali, da je najkraj\u0161i (27 sekund) dolg crescendo enega samega tona, ki se izte\u010de v mir in odmev samega sebe. Morda pa je res tako.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Podlih-osem_2-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Podlih-osem_3-600x358.jpg\")
<\/a>\u0160est ali osem ali pa dvanajst let po dr\u017eavljanski vojni skozi zimsko pokrajino Wyominga drvi po\u0161tna ko\u010dija. Potnika v njej sta lovec na glave John Ruth (Kurt Russell) in njegova zajeta ube\u017enica Daisy Domergue (Jennifer Jason Leigh). Nezadr\u017eno se pribli\u017eujeta mestecu Red Rock, kjer namerava Ruth, v teh krajih znan tudi pod vzdevkom \u00bbRabelj\u00ab, Domerguejevo privesti pred roko pravice, kar po doma\u010de pomeni na ve\u0161ala. Na poti naletita na dva neznanca: na majorja Marquisa Warrena (Samuel L. Jackson), temnopoltega nekdanjega pripadnika vojske Severa, ki se je prelevil v zloglasnega lovca na glave, in ju\u017enja\u0161kega ube\u017enika Chrisa Mannixa (Walton Goggins), ki trdi, da je novi \u0161erif Red Rocka. Ko jih ujame sne\u017eni mete\u017e, se dru\u0161\u010dina zate\u010de v Minniejino galanterijo na gorskem prelazu, v kateri obi\u010dajno postojijo po\u0161tne ko\u010dije, a jih ne pri\u010daka lastnica, temve\u010d \u0161tirje neznani obrazi: tam so se zabarikadirali Bob (Demian Bichir), ki skrbi za postojanko, medtem ko je Minnie pri svoji materi, Oswaldo Mobray (Tim Roth), rabelj Red Rocka, gonja\u010d \u017eivine Joe Gage (Michael Madsen) in general konfederacijske vojske Sanford Smithers (Bruce Dern). Gorsko postojanko \u010dedalje bolj bi\u010da sne\u017eni mete\u017e in osem popotnikov spozna, da jim morda nikoli ne uspe priti do Red Rocka. Kar je vsem skupno, bi lahko zapisali, sta podlost in sovra\u0161tvo. Odli\u010dna kombinacija za melodramati\u010dno obra\u010dunavanje. Vsekakor pa velja filmu tudi prisluhniti, saj je Ennio Morricone ponovno pokazal, kakor se pi\u0161ejo partiture za vesterne.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Podlih-osem_4-600x404.jpg\")
<\/a>nilo.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Podlih-osem_5.jpg\")
<\/a><\/p>\n