![\"Blackstar\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/Blackstar-600x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
David Bowie je preminil dva dni po uradnem izidu albuma, ki je \u017ee pred izidom dvignil precej pozornosti. Sedem atmosferi\u010dnih in eksperimentalno-rockerskih pesmi, a najprej smo brali o \u201cvrnitvi h koreninam\u201d, torej neke vrste \u201cspace-rocku\u201d, s katerim se je Bowie proslavil konec 1960 let, ko je posnel Space Oddity<\/em> in se k tej tematiki v velikem slogu vrnil kmalu zatem na proslulem Ziggyju Stardustu<\/em>. Pa vendar pri\u010dujo\u010di album ne pomeni zaklju\u010dek tega kroga, ampak je kve\u010djemu spomenik minljivosti, spopadanja s kon\u010dnostjo, ki se pri Bowieju seveda nikoli ne kon\u010da, saj bi bilo to prelahko. Tako naj bi bilo z vsemi velikimi umetniki: umrejo zgolj na videz. In novi album je zlasti spomenik rokenrolu, rockerski dr\u017ei, s katero se je Bowie prebil skozi vse svoje faze (nikarte spet za\u010deti s \u201dkameleonom\u201d, lepo prosim!) in to potrdil z zadnjima studijskima albuma leta 2013 in letos.<\/p>\n \u201cPoslovilno darilo,\u201d smo brali. Nekolikanj preve\u010d pateti\u010dno za Bowieja, da bi dr\u017ealo, kajne? Sploh zato, ker naj bi pred smrtjo posnel \u0161e nekaj novih pesmi in na\u010drtoval \u0161e eno plo\u0161\u010do; Blackstar<\/em> je bila namre\u010d posneta v za\u010detku leta 2015. Bowie se je morda res boril z boleznijo, stran od o\u010di medijev in javnosti, a ste\u017eka gre verjeti, da bi tako lepo in gladko na\u010drtoval svoj odhod s scene. Da bi sploh razmi\u0161ljal o tem. Pri\u010dujo\u010da plo\u0161\u010da potrjuje, da to ni delo \u010dloveka, ki bi ustvarjal labodji spev, navkljub srhljivim verzom o nebesih s singla Lazarus<\/em><\/a>, ki so jih po smrti vsi citirali. Gre br\u017e\u010das zgolj za \u0161e eno njegovih mojstrskih projekcij, slutnjo bli\u017eajo\u010dega se konca, morda, a ne \u0161e takoj. Ne \u0161e zdaj.<\/p>\n \u010ce je album The Next Day<\/em> preme\u0161al in zdru\u017eil Berlin, Hamburg, britanske (podzemne) rockovske korenine, Ameriko, alter jazz in artrockovsko (lahko tudi brez art) atmosferi\u010dnost, izpeljano iz prislovi\u010dne bowiejevske melodi\u010dnosti, je Blackstar mojstrska nadgradnja te sinteze v pesmih, kot sta naslovna\u00a0Blackstar<\/em><\/a> in omenjeni Lazarus, medtem ko se rockovska dr\u017ea ves \u010das izklicuje v eni osrednjih pesmi, \u2018Tis Pity She Was A Whore<\/em><\/a>, pa tudi v Sue<\/em> in I Can\u2019t Give Everything Away<\/em>. \u2018Tis Pity ima na plo\u0161\u010di posebno mesto; pesem s takim naslovom bi vzeli docela resno morda samo pri treh umetnikih: Bowieju, Tomu Waitsu in Marianne Faithfull. No ja, \u010de bi jo zapela Lotte Lenya, bi to zagotovo tudi nekaj \u0161telo. Pa ne gre za izgubljene ali celo mrtve du\u0161e, gre zgolj za stoi\u010dnost. Besedila seveda niso generi\u010dno izgubljena v potrjevanjih \u201crde\u010de niti\u201d, kot bi morda pri\u010dakovali; nikjer ni \u201cpetnajst mo\u017e na krsti mrtvega mo\u017ea\u201d ali \u201cvesolj\u010dka s prerezanim vratom\u201d, se pa ves \u010das skozi plo\u0161\u010do sprehaja nekak\u0161en bowiejevski ekvivalent botra Meseca iz Mil\u010dinskijeve Zvezdice Zaspanke. Da ne bo pomote, Blackstar ni nikakr\u0161na pravljica za otroke, a atmosferi\u010dnost, ki jo iz\u017eareva, je nalezljiva kot \u0161tetje tistega star\u010dka, le da se pri Bowieju izteka v precej resnej\u0161e razse\u017enosti: sprijazniti se s smrtnostjo in hkrati verjeti v neskon\u010dnost rockerskega in posledi\u010dno lastnega izro\u010dila, ki, tako ali druga\u010de, pozna odgovore na vsa vpra\u0161anja, ne glede na to, kako retori\u010dna ponavadi ali praviloma so. Prav ta retori\u010dnost v najve\u010dji meri re\u0161uje Bowiejev \u201ckoncept\u201d pred dojemanjem plo\u0161\u010de kot zaklju\u010dek nekega poglavja, kot sintezo \u201cvesoljskega vpra\u0161anja\u201d v njegovem opusu ali kot sintezo vseh bistvenih filozofskih vpra\u0161anj, s katerimi se je spopadal skozi leta. Seveda, \u010de album poslu\u0161amo posthumno, kar se je v najve\u010dji meri tudi zgodilo, v njem najdemo cel kup \u201cnamigov\u201d, ker jih ho\u010demo najti, ker ta album naj bi pomenil to\u010dno to \u2013 zato, da bomo mirnej\u0161i, da bomo veseli, kak\u0161no mojstrovino nam je genij pripravil za slovo.<\/p>\n Slovesa pa ni bilo. Zgolj odhod. In, vsaj kar zadeva ontologijo, zvrhana mera zrelosti pri spopadanju s slutnjo in z obravnavanjem te slutnje. Zato torej \u201cLazarus\u201d, ve\u010dna prispodoba vstajenja iz smrti, omniprezentna substanca, ki je hkrati tudi sinonim za rokenrol: ve\u010dnost. Stoi\u010dnost. Duh, ki dale\u010d se\u017ee, ne glede na to, kdo ga obudi nazaj v \u017eivljenje.<\/p>\n Bowie spet ni razo\u010daral niti pri opremi plo\u0161\u010de; njena vizualna podoba bo najbolj u\u010dinkovita, \u010de jo boste kupili na vinilni LP plo\u0161\u010di. Spet je delo Jonathana Barnbrooka, ki je z Bowiejem sodeloval pri nizu predhodnih plo\u0161\u010d: Heathen<\/em>, Reality<\/em>, The Next Day<\/em>. Bela barva, \u010de kupite CD, oziroma \u010drna, \u010de se odlo\u010dite za LP. Zraven knji\u017eica, ki prina\u0161a besedila, svojstveno likovno domi\u0161ljena. \u010crno na \u010drni podlagi, a domiselno izpeljano. Za tiste, ki i\u0161\u010dejo \u201cnamige\u201d, bo dosti dela tudi z likovno platjo plo\u0161\u010de. Vsi ostali bomo znova in znova obra\u010dali strani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Spomenik rokenrolu oziroma rockerski dr\u017ei<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":13701,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-13700","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13700","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13700"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13700\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13702,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13700\/revisions\/13702"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13701"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13700"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13700"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13700"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}