![\"specials\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/01\/specials.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
The Specials : The Specials<\/em><\/strong> (2 Tone Records,1979)<\/p>\n <\/p>\n Skoraj nobene mo\u017enosti ni bilo, da pri nas konec sedemdesetih in v za\u010detku osemdesetih ne bi skupaj z britanskimi punkovskimi bendi poslu\u0161ali reggaeja in skaja. Kakor po neki nuji so \u0161li v\u0161tric in vkup. Ko je Bob Marley leta 1977 politi\u010dno in komercialno agitiral za punky reggae party<\/em>, je to postala malone zapoved. Vendar ta nuja ni bila niti najmanj samoumevna. Zato ob krasnemu in vplivnemu prvencu britanskega ska benda The Specials raje poglejmo \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno ozadje te inkorporacije, sposojanja oziroma priklju\u010ditve \u010drnskih godb v britanski in \u0161ir\u0161i glasbeni vsakdan. \u010crnske godbe so na britanskih tleh zaradi \u0161tevilnih priseljencev z angle\u0161ko govore\u010dih Karibov v za\u010detku imele izrazit karibski, zlasti jamaj\u0161ki pridih. To je v pop godbah pomenilo posvojitev obrazcev jamaj\u0161kega R&B shuffla, v ritmu nagla\u0161eno drugo dobo, tako zna\u010dilno za karibske forme, od skaja, rock steadyja do reggaeja.<\/p>\n Izbor tega albuma je hkrati tudi posvetilo dvema \u010dlanoma The Specials: konec lanskega decembra umrlemu dolgoletnemu bobnarju The Specials, Johnu Bradburyju, in pa jamaj\u0161kemu pozavnistu Ricu Rodriguezu, ki je od\u0161el septembra 2015. V nizu smrti znanih glasbenikov v zadnjem \u010dasu je bila vest o Bradburyjevi potisnjena v drugi plan, toda izvrsten inovativen bobnar, \u0161ef benda, zalo\u017ebe, producent in politi\u010dni aktivist je bil izjemno vplivna osebnost v glasbenih krogih in klju\u010den pri ponovni integraciji jamaj\u0161ke muzike v rock, v njegovo \u0161iritev, plemenitenje, ki se je poznalo pri vseh bendih, ki so tako ali druga\u010de sledili prvotni zamisli klaviturista iz Coventryja, Jerryja Dammersa, o spoju karibskih elementov s punkovsko dr\u017eo in postavo; se pravi muziki, ki jo je najprej izdal pri lastni neodvisni zalo\u017ebi 2 Tone, naziv \u00bbtwo tone\u00ab pa je kmalu za\u010del ozna\u010devati celoten revival<\/em> skaja konec sedemdesetih let v Britaniji z bendi, kot so bili The Specials, The Beat in Bad Manners. V razredno in rasno prenapeti, konfliktni britanski dru\u017ebi je ta spoj in zdru\u017eevanje belih in \u010drnih glasbenikov pomenil mnogo ve\u010d od \u017eanrske etikete.<\/p>\n Ob smrti Davida Bowieja, britanske pop ikone, je ve\u010dina posvetil v medijih pokojnemu pela slavo, a le redki so ob temeljitih kronologijah albumov in biografskih podrobnostih omenili – ali pa so drugi to hote zamol\u010dali -, da je Bowie s svojimi javnimi ravnanji ob izjavah \u0161e drugega britanskega zvezdnika, Erica Claptona, v \u010dasu gospodarske krize, antagonizmov, pojavov izrazitega rasizma v britanski dru\u017ebi, sistemskega nasilja nad manj\u0161inami v Britaniji in agresivnosti fa\u0161isti\u010dne National Front, neposredno spro\u017eil ustanovitev organizacije\/gibanja Rock Against Racism<\/em> (RAR), ki je nastala na pobudo posameznikov in aktivistov, blizu krogom trockisti\u010dne Socialisti\u010dne delavske stranke (SWP).<\/p>\n Ustanovitelji RAR so konec poletja 1976 na britanski glasbeni tisk naslovili pismo, v katerem so uredni\u0161tva glasbenih revij prosili, naj podprejo njihovo antirasisti\u010dno dr\u017eo kot odgovor na rasisti\u010dne izjave Claptona, v katerih je javno podpiral desni\u010darskega konservativca Enocha Powella, in Davida Bowieja, ki je \u2013 sicer tedaj podobno zadet in nepriseben kot kolega \u2013 izjavil, da Britanija potrebuje desni\u010darsko diktaturo, za name\u010dek pa je Hitlerja razglasil za \u00bbprvega superzvezdnika\u00ab. Ob tem se mimogrede postavlja vpra\u0161anje o kroni\u010dni amneziji na\u0161ih piscev nekrologov oziroma o odsotnosti vsakr\u0161ne kontekstualne in dru\u017ebene \u0161irine pri obravnavah glasbenikov in njihovih zablod, se pravi tistega na\u010dina pisanja o glasbi, ki si ne upa, ne zna pogledati ali pa preprosto ne razume, kaj se skriva pod ustvarjeno zvezdni\u0161ko avro, kaj je zunaj albumov in neke ule\u017eane biografske kronologije nekdo pomenljivega po\u010del v tako socialno in politi\u010dno te\u017ekem trenutku, ki \u2013 mimogrede \u2013 glede na ves arzenal rasizma spominja na dana\u0161njega v Evropi, na tega, ki nas obdaja sredi begunske, imigrantske krize, ki je del mnogo \u0161ir\u0161e dru\u017ebene krize. \u017de zato je to treba poudariti in tudi zato izbor The Specials. Kakorkoli \u017ee, v razli\u010dnem vizualnem gradivu, karikaturah, letakih in predvsem v fanzinu Temporary Hoarding<\/em>, ki jih je razpe\u010deval in ustvarjal RAR, se je Bowiejeva podoba pogosto pojavljala ob Hitlerjevi in Powellovi.<\/p>\n RAR in tej plati britanskega boja proti rasizmu bi seveda morali posvetiti posebno pozornost. Kakor je poudaril britanski \u010drnski teoretik kulture v dru\u017ebi Paul Gilroy v izvrstni knjigi There Ain’t No Black In The Union Jack<\/em> (1987), je RAR zazvzel druga\u010dno stali\u0161\u010de do pojavov fa\u0161izacije v dru\u017ebi od ve\u010dine tradicionalne politi\u010dne levice \u2013 vztrajal je pri avtonomni vrednosti mladinskih kultur in radikalnemu potencialu rocka in njegovih poganjkov, kar je bil del \u0161ir\u0161ega stali\u0161\u010da o vrednosti popularnih bojev, tudi tega, da je \u00bbrock bil in je \u0161e zmerom lahko resni\u010dna progresivna kultura, ne pa po po\u0161ti naro\u010deni zapakirani cuker\u010dek sredi morastega mediokritetnega smetja.\u00ab Nastop RAR je sovpadal z vzponom punka in razvoj obeh je bil prepleten \u2013 punk je dobavljal opozicijsko govorico, skozi katero je antirasizem RAR lahko izjavljal in izvajal pravo populisti\u010dno politiko, ustvarjal je pluralisti\u010dno koalicijo: \u00bbReagge Soul Rock and Roll Jazz-Funk and Punk our Music\u00ab je pisalo na letaku RAR, ki je s tem izra\u017eal in nova\u010dil razli\u010dne subkulturne stile. Zastavek je bil pribli\u017eno tale: rasisti\u010dno sovra\u0161tvo in njegov organski protipol \u2013 ljubezen do glasbe \u2013 naj bi bila dovolj, da sta povezovala dinami\u010dno antirasisti\u010dno gibanje mladih ljudi. Ob\u010dinstva shodov in koncertov RAR, te antirasisti\u010dne mno\u017eice niso sestavljali le konzumenti razli\u010dnih mladinskih kultur in stilov, marve\u010d je samo sebe razumelo kot mo\u010dno silo za spremembe, kjer je raznoli\u010dnost ustvarila ve\u010d od preprostega se\u0161tevka njenih konstitutivnih delov. Tak\u0161en antirasizem je opozoril na kompleksno rasno politiko vse belske pop godbe in je zajel pomembnost \u010drnskih izvorov tudi pri najbolj pobeljenem rocku, kar je bilo politi\u010dno protislovje za tiste, ki so za\u010deli sprejemati rasisti\u010dno zavest in ute\u010dene razlage krize (\u00bbkrivi so \u010drnski migranti, ki nam od\u017eirajo delo\u00ab, ipd.).<\/p>\n Marsikdo med nami je v tem \u010dasu, ko smo pri nas sprejemali punk in \u010drnske godbe, bral znamenito Hebdigevo razpravo o subkulturnih stilih; vendar so \u0161tevilni v njegovi teoretizaciji subkultur in med njimi tudi punkovske spregledali to\u010dno avtorjevo poudarjanje njihovega stalnega razmerja s \u010drnskimi kulturami: \u0161ele punk je te nepriznane, utajene povezave med belskimi in \u010drnskimi slogi razkril, razgalil. S tem, ko je \u010drpal iz rastafarijanske govorice in jamaj\u0161ke roots<\/em> kulture , je proizvedel svoj lastni kriti\u010dni in satiri\u010dni komentar britanskega sitema Babilona. Kakor pravi Gilroy, vsi raznorodni, samostojni elementi nacionalne krize so se naenkrat pokazali povezani v kompleksno celoto, koherentno strukturo, katere glavna zna\u010dilnost je bil rasizem \u2013 simboliziral je nesprejemljivo naravo celotne avtoritarne kapitalisti\u010dne ureditve. Zato se je punk lahko tako odkrito zoperstavil eksploziji simbolov britanskosti (monarhi\u010dnim simbolom, festivalom \u00bbstarodavnih\u00ab obi\u010dajev, domoljubnim shodom itd.) in definiral lastno, alternativno nacijo. To je seveda naredil zelo dvoumno, v punkovskih himnah, ki so se odkrito lotevale \u00bbrase\u00ab in so vzpostavljale povezavo med polo\u017eajev razla\u0161\u010denih belcev in izkustva rasizma v dr\u017eavi, ali s komentarji, ki so satiri\u010dno na\u017eirali omejitve \u00bbetnije\u00ab ali \u00bbrase\u00ab, same domnevne belskosti britanske kulture.<\/p>\n Karnevalski shodi in glasbeni festivali RAR so bili v letih 1977-78 dejansko u\u010dinkovito mobilizacijsko sredstvo. Naj spomnimo, da so na njih med drugimi redno nastopali The Clash, Buzzcocks, X-Ray Specs, The Ruts, Elvis Costello, pa reggae bendi Steel Pulse, Aswad, Misty in Roots. Pomladi 1978 je 100.000 protestnikov mar\u0161iralo iz vzhodnega Londona, kjer je imela sede\u017e Nacionalna fronta, do Trafalgar Squara in do festivalskega prizori\u0161\u010da, ki sta ga organizirala RAR in Anzi-Nazi League.<\/p>\n Vznika britanskega skaja konec sedemdesetih se ne da razumeti brez te dru\u017ebene klime in dru\u017ebenih bojev. Tudi skupine The Specials ne, ki ravno zato ni nekak\u0161en slu\u010dajen, stranski proizvod dobe ali pa \u0161e eden v vrsti \u0161tevilnih godbenih \u00bbrevivals\u00ab, preporodov in preoblek \u017eanrov, sploh glede na subkulturo modsov v \u0161estdesetih letih. To so bila tudi leta, ko je jamaj\u0161ki ska prvi\u010d komercialno prodrl v britanski pop mainstream. Vemo, da je prodrl leta 1965 s pesemco \u2013 liziko, hitom “My Boy Lollipop”, ki ga je izdal Chris Blackwell, bodo\u010di \u0161ef zalo\u017ebe Island, napisal ga je \u00bbizvirni\u00ab Skatalite Ernest Ranglin, pela pa ga je temnopolta Millie Small.<\/p>\n Te plasti so seveda bile navzo\u010de v novi godbi \u00bb2 Tone\u00ab, ampak \u010deznje so bile bile polo\u017eene tudi te, ki smo jih navrgli zgoraj. Skoraj odve\u010d je poudarek, da so bili The Specials \u00bbrasno me\u0161ani\u00ab bend. Dammers in Bradbury sta vedno poudarjala, da je bila ena osnov benda njihov izrecni antirasizem. The Specials so bili \u00bbrasno integrirani bend\u00ab, kar ne glede na zgodovino me\u0161anih bendov v Britaniji leta 1978 ni bila majhna stvar. Bili so spretna, domi\u0161ljena brkljarija preteklih slogov, tudi modnih, s poudarjeno \u010drno-belo (2 Tone), ki je obdajala vse, retro-obla\u010dila, imid\u017e, dizajn plate, bili so sve\u017ea, pronicljiva me\u0161anica jamaj\u0161kega rude boya<\/em> in delavskih subkultur \u0161estdesetih (od modsov do skinheadov) in godbo, kjer se sprijemajo in odbijajo stari ska, novej\u0161i hitrej\u0161ega tempa, punkovske govorice in nekaj dub\/reggae elementov z aran\u017emaji, ki jih je spletal imenitni Rico Rodriguez iz stare jamaj\u0161ke \u0161ole pihalcev in trobilcev. \u010cedalje bolj je jasno, da uvodna rekreacija starega ska hita \u00bbMessage to you, Rudy\u00ab, ni nostalgija za mladimi grobijani in brezdelnimi postopa\u010di na cesti, marve\u010d je leta 1979 mnogo ve\u010d, je komad z aktualnim sporo\u010dilom.<\/p>\n Album je produciral Elvis Costello. Je duhovit in odkrit izraz dela osve\u0161\u010dene mladine v urbani Britaniji, v betonski d\u017eungli (po komadu Boba Marleya in Wailers), ki so si jo izposodili na prvencu in jo predelali na svoj rezek, igriv, plesen na\u010din, ki se mu je nemogo\u010de ogniti. Krasno nalezljiv in prikladen je bil v \u010dasih, ko so udarile in rovarile jedke kitare. To je bil originalen ska, ki je priznaval dolg Jamajki, a se je od nje umikal tja, kjer so ga na razli\u010dne na\u010dine rabili, pribli\u017eal se je Britaniji, potopljen v doma\u010d milje, kjer so se odvijali druga\u010dni boji.<\/p>\n Za konec dodajmo, da so ska rabili tudi pri nas, ja, v svoj izraz so ga vklju\u010devali doma\u010di punk bendi, ne samo izrecni skajevci, kot so bili mariborski Skakafci, marve\u010d idrijska punk brigada s Kuzlami in \u0160undom na \u010delu, pa ljubljanska Kuga. Album je kmalu po izidu licen\u010dno izdala beograjska RTB in se je redno vrtel na doma\u010dih gramofonih, da o ljubljanskem Radiu \u0160tudent raje ne govorimo. Jamaj\u0161ka kultura in politika je prek sveta zabave in anga\u017eirane kulture pri\u0161la v doma\u010do gimnazijo. Za\u010delo se je skakanje.<\/p>\n