Povratnik<\/em> (The Revenant<\/em>, Alejandro G. I\u00f1\u00e1rritu, glasba Ryuichi Sakamoto in Alva Noto \/Carsten Nicolai\/, 2015)<\/p>\n \u200b\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prav zanimivo je dejstvo, da svetovno filmografijo vedno bolj zanimajo nekak\u0161ne ‘resni\u010dne’ zgodbe, tragedije in neverjetnosti, juna\u0161tva in avanture posameznikov in posameznik preteklosti, vedno bolj se oblikuje ep preteklega \u010dasa in ka\u017ee na dogodke, ki so postali \u017ee skoraj mitologija. Res pa je tudi, da prav slednjega prav tako ne manjka \u2013 \u010de se samo spomnimo filmov prav z gr\u0161ko-mitolo\u0161ko vsebino. Tak\u0161no zagledanje v preteklost ima lahko tudi dobre strani, a vendar bi se bilo dobro vpra\u0161ati, ali ne gre pri vsem skupaj za podkrepljeno interpretacijo heroizma nekdanjega \u010dasa, pri tem pa za zameglitev bli\u017enje zgodovine, ki pa ne bele\u017ei juna\u0161tev posameznika ali posameznice, temve\u010d tragedije \u010dlove\u0161tva. Kakorkoli \u2013 I\u00f1\u00e1rritu je razburkal filmsko javnost in je po prejetju Zlatega globusa za film, re\u017eijo in glavno mo\u0161ko vlogo (Leonardo DiCaprio) ter nominaciji za glasbo (Sakamoto in Noto), sedaj \u0161e v dirki za kar 12 oskarjev. Morda je prav originalna glasba tista, ki bo prepri\u010dala \u017eirijo, vsekakor pa je glede na leto\u0161nje nominirance ena bolj\u0161ih. Zlati globus je sicer prejel Ennio Morricone za svojo partituro za film Podlih osem<\/em> (The Hateful 8<\/em>, Quentin Tarantino, 2015), toda oskarji so vendar nekaj drugega. Res pa je tudi, da Globusi nekako poka\u017eejo pot, kam naj gredo zlati Oskarjevi kipci, a ne vedno.<\/p>\n Film, ki je navdih na\u0161el v resni\u010dnih dogodkih, je epska pripoved o pre\u017eivetju in o preobrazbi (v) prostranosti Amerike. Legendarnega raziskovalca Hugha Glassa (Leonardo DiCaprio) med odpravo v \u0161e neraziskano divjino grdo izmali\u010di medved, \u010dlani njegove lovske odprave pa ga zapustijo in prepustijo samemu sebi. Osamljen in na robu smrti se Glass ne vda obupu \u2013 poganjata ga neizmerna volja in ljubezen do \u017eene Indijanke in sina; poda se na 320 km dolgo odisejado po prostranem in neukro\u010denem Zahodu, da izsledi mo\u017eakarja, ki ga je bil izdal: Johna Fitzgeralda (Tom Hardy). A kar se za\u010dne kot neutrudno iskanje ma\u0161\u010devanja, postane juna\u0161ka saga o vztrajnosti, o povratku domov in o odre\u0161itvi. Mit Hugha Glassa se je za\u010dela leta 1823, ko je med tiso\u010dimi drugimi v trgovini s krznom pomagal na novo zagnati gospodarstvo Zdru\u017eenih dr\u017eav. V tem \u010dasu so mnogi na divjino gledali kot na nekaj brezdu\u0161nega; na nekaj, kar mora biti ukro\u010deno. Drveli so v neznano, iskali \u0161e neodkrite reke, izginjali v neskon\u010dne goste gozdove in se pri tem gnali ne le za vznemirjenji in pustolov\u0161\u010dinami, temve\u010d tudi za zaslu\u017ekom \u2013 pogosto tekmujo\u010d z indijanskimi plemeni, ki jim je bilo to ozemlje dom \u017ee stoletja. Mnogi so pri tem umirali brez sledu, Glass pa se je v ameri\u0161ko folkloro prebil kot nekdo, ki smrti ni hotel podle\u010di. Njegova legenda je za\u017eivela po sre\u010danju z eno najhuj\u0161ih nevarnosti Zahoda \u2013 z grizlijem. Tudi za najbolj preizku\u0161ene raziskovalce je bil to obi\u010dajno konec.<\/p>\n Prva tem ima seveda naslov The Revenant<\/em> in predstavi temne godalne zvoke, razpotegnjene harmonije in odmev prostranstva, v katerem se ima celotna tragedija za dogajati. Njena po\u010dasnost je temelj celotne glasbeno-filmske pripovedi, kar daje sliki upo\u010dasnjeno, morda celo kontemplativno noto, v katero pa kot strela za jasnega tol\u010dejo brezkompromisni dogodki. Naslednja skladba je Hawk Punished<\/em> (Noto-Dessner), ki pa sloni na prvi temi in je njeno logi\u010dno nadaljevanje. Podobno tudi Carrying Glass<\/em>, vendar se tukaj pozna nekaj ve\u010d vpliva Sakamoto, ki o\u010ditno vztraja na zvo\u010dno-glasbenem dizajnu filma, upo\u010dasnjenem pulziranju glasbil in s tem prepu\u0161\u010danju praznosti harmonije in pripovedi slike. Sledi First Dream<\/em>, kar bi lahko v filmskem jeziku razumeli celo kot nekak\u0161no oddaljeno blodnjo, a vendar se s kratkimi melodi\u010dnimi deli igranimi na violon\u010delo zazdi, da skozi sanje stopa tudi kaj drugega, kakor le spomin. Sledi Killing Hawk<\/em>, skoraj atonalna in nadvse drzna kompozicija, mestoma ostra in sunkovita, mestoma ponovno oddaljena in zaprta sama vase. Tudi Discovering River<\/em> se opira na osnovno glasbeno noto, vendar z nekoliko ve\u010d optimizma in mehkobe. Vendar lahko govorimo tudi o optimisti\u010dni plati, a ne vedno.<\/p>\n Sakamoto je naredil del z naslovom The End<\/em>, kar pa je samo navidezni konec \u2013 torej konec nekega poglavja, ki pa se mora nadaljevati. In res se \u2013 v kompozicijo z naslovom Discovering Buffalo<\/em>, s katero v dobri polovici filma \u017ee stopamo v neskon\u010dnost in prostranost vsega, kar glavnega junaka obkro\u017ea. Sledi Hell Ensemble<\/em>, nekak\u0161en povzete glavne glasbene teme, ki se vedno znova potrjuje v zgo\u0161\u010denih harmonskih formah, postavljenih kot stebrovje hladu, ledu in divjine. Tako se tudi Glass and Buffalo Warrior Travel<\/em> ne premakne iz osnovne glasbene zamisli in \u0161ele Arriving at Fort Kiowa<\/em> dovoli violi nekoliko ve\u010d melodi\u010dnosti in zgovornosti, medtem ko se Church Dream<\/em> ponovno ozre v kontemplativno plat filmske pripovedi, nekoliko odmakne od glavne teme in svojo asonan\u010dnost postavi v vi\u0161je godalne zvoke.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Povratnik_2-600x323.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Povratnik_4-600x450.jpg\")
<\/a>V pripovedi z oskarjem nagrajenega re\u017eiserja Alejandra G. I\u00f1\u00e1rrituja se izmali\u010deni Glass oklepa \u017eivljenja, potem ga \u010daka izdajstvo, ki ga samo \u0161e pod\u017ege; spravi se iz prezgodnjega groba in se pregrize skozi nepoznane nevarnosti in neznane kulture ter celo opusti misel na neizprosen obra\u010dun s tistimi, ki so ga bili izdali. Glasbo sta naredila Japonec Ryuichi Sakamoto (1952) in Nemec Carsten Nicolai (1965) z umetni\u0161kim imenom Alva Noto. Celotna partitura obsega 21 delov, med katerimi so nekateri resni\u010dno zelo dobri. Sodeloval je pa tudi Bryce Dessner (1976), bolj kot aran\u017eer in glasbenik.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Povratnik_3-600x328.jpg\")
<\/a>e te\u017eko lo\u010diti izrazito podobne glasbene enote, ki se morda razlikujejo le v intonan\u010dni legi, delno barvi ali niansam v pulziranjem ritmu. Tako tudi Imagining Buffalo<\/em> sledi dolgim zvo\u010dnih ploskvam, morda najzna\u010dilnej\u0161emu glasbenemu elementu tega filma. Second Dream<\/em> ima v sebi zanimive ritmi\u010dne udarce, preko katerih seveda stopamo v Glassove sanje, postanemo tako reko\u010d uho tega, kar on ‘vidi’. In tako prislu\u0161kujemo dalje delu, ki sledi: Out of Horse<\/em>. Le-ta pri\u010dne z oddaljeno melodijo, kakor bi klicali duhove preteklosti, kakor bi se Glass morda pa le obrnil na tiste, ki imajo usodo vsakega posameznika in posameznice v rokah. Morda je najbolj odprta glasbena tema, najbolj filmsko samostojna in odlepljena od filmskega platna. Jasno je, da jo je naredil Sakamoto sam \u2013 v njej sli\u0161imo japonsko preprostost, \u010distost in premi\u0161ljenost. Sledi Looking for Glass<\/em> (Dessner), s katero pa ne pridobimo prav veliko novega. V delu Cat & Mouse<\/em> se znajdemo v glasbenem precepu med izredno visokimi toni in ni\u017ejimi vibracijami, ki pa se morajo, o\u010ditno, nekje na sredini sre\u010dati \u2013 in se res. V kakofoniji vsega, kakor \u017eivljenje.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Povratnik_5-1-600x323.jpg\")
<\/a><\/p>\n