{"id":13820,"date":"2016-02-12T05:00:23","date_gmt":"2016-02-12T04:00:23","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13820"},"modified":"2016-02-09T16:08:19","modified_gmt":"2016-02-09T15:08:19","slug":"poslusajmo-filme-kdo-bo-dobil-oskarja-za-glasbo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13820","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Kdo bo dobil Oskarja za glasbo?"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Pred filmsko-glasbeno dirko<\/strong><\/h1>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u200b\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V nedeljo, 28. februarja 2016 se bo odvijala ponovno dirka se presti\u017ene zlate kipce, imenovane Oskar. \u010ceprav je precej\u0161en del splo\u0161ne ljudske javnosti zagledan bolj v kategorije najbolj\u0161ega filma in re\u017eiserja, je vendar za razvoj filmske umetnosti pomembno tudi to, kdo od avtorjev je tisti, ki je prepri\u010dal stroko, oko in uho \u017eirije, da podeli kipec tistim, ki dajejo filmom osebni pe\u010dat \u2013 od igralcev in igralk pa vse do skladateljev in skladateljic filmske glasbe. Leto\u0161nje leto je \u0161e posebej zanimivo, saj se za oskarja za originalno partituro potegujejo kar \u0161tirje veterani, za najbolj\u0161o pesem (song) pa bistveno manj znana imena filmsko-glasbenega sveta. \u010ceprav ni mogo\u010de s prav veliko gotovostjo predvideti izida, pa lahko morda osvetlimo nekaj idej, ki bodo (morda) vodile pri odlo\u010ditvah. No, pa poglejmo in prisluhnimo.<\/p>\n

\"\"<\/a>V kategoriji za najbolj\u0161o originalno partituro je 5 nominirancev. Prvi film je Most vohunov<\/em> (Bridge of Spies<\/em>, Steven Spielberg, 2015), za katerega je glasbo napisal Thomas Newman. Thomas Montgomery Newman (rojen 1955), filmski komponist, nominiranec za kar 12 oskarjev za originalno filmsko glasbo, je v svoji karieri naredil ve\u010d kot 100 filmskih partitur \u2013 kar ga nedvomno postavlja v sam vrh filmsko-glasbenih ustvarjalcev. Po filmu Skyfall<\/em> (Sam Mendes, 2012) smo lahko njegovo glasbo sli\u0161ali v drami Stranski u\u010dinki<\/em> (Side Effects<\/em>, Steven Soderberg, 2013), pa v komi\u010dni biografiji Re\u0161evanje gospoda Banksa<\/em> (Saving Mr. Banks<\/em>, John Lee Hancock, 2013) ter precej dobri kriminalki Sodnik<\/em> (The Judge<\/em>, David Dobkin, 2014). Nekaj pozornosti je vzbudila tudi njegova lahkotnej\u0161a partitura za film Eksoti\u010dni hotel Marigold 2<\/em> (The Second Best Exotic Marigold Hotel<\/em>, John Madden, 2015), v istem letu pa je naredil \u0161e partituro za \u0161tiriindvajsetega Bonda, tokrat z naslovom Spectre<\/em> (Sam Mendes, 2015) \u2013 ki pa letos tekmuje za najbolj\u0161i song. Morda je Spielberg v filmu Most vohunov<\/em> dovolj dobro uporabila Newmanove ideje, Newman pa je znal dobro prisluhniti re\u017eiserjevim drobnim pogledom.<\/p>\n

\"\"<\/a>Kot druga partitura je nominirana glasba za film Carol<\/em> (Todd Haynes, 2015), za katerega je glasbo napisal Carter Burwell (rojen 1955), filmski komponist bratov Coen, njegov glasbeni podpis pa ve\u010dkrat najdemo tudi pri re\u017eiserju Spike Jonzeu in nekaterih drugih bolj ali manj uspe\u0161nih projektih \u2013 tudi z Billom Condonom je \u017ee sodeloval, kar pomeni, da sta vedela, kaj ju \u010daka. Med opaznej\u0161imi partiturami Cartera Burwella so zagotovo Storyville<\/em> (Mark Frost, 1992), Nevarna \u017eenska<\/em> (A Dangerous Woman<\/em>, Stephen Gyllenhall, 1993), Fargo<\/em> (Joel in Ethan Coen, 1996), Bogovi in po\u0161asti<\/em> (Gods and Monsters<\/em>, Bill Condon, 1998), Biti John Malkovich<\/em> (Being John Malkovich<\/em>, Spike Jonze, 1999), Ni prostora za starce<\/em> (No Country For Old Man<\/em>, Joel in Ethan Coen, 2007) in Pravi pogum <\/em>(True Grit<\/em>, Joel in Ethan Coen, 2010). Film Peta veja oblasti<\/em> ( The Fifth Estate, Bill Condon, 2013) ga je morda postavil v novo lu\u010d \u2013 predvsem zaradi izbora glasbenega tkiva in izraza; tokratna Carol<\/em> pa sicer ne prina\u0161a prav veliko novega v njegove glasbenem izrazu, morda je celotna partituro \u0161e najbolj zanimiva zaradi precej komornega glasbenega vzdu\u0161ja in intimisti\u010dnih tonov, ki se oddaljujejo od velikih hollywoodskih produkcij.<\/p>\n

\"\"<\/a>Naslednji film, ki je \u017ee dvignil precej prahu, je Podlih osem<\/em> (The Hateful 8<\/em>, Quentin Tarantino, 2015), kjer pa sodeluje prava ikona filmsko-glasbenih partitur: Ennio Morricone (rojen 1928). Kot komponist se je do sedaj podpisal pod ve\u010d kot 500 filmov, kar ga postavlja brez dvoma v sam vrh filmske glasbe 20. stoletja. Zagotovo ni filmskega zanesenjaka, ki bi ne znal na\u0161teti vsaj nekaj njegovih znamenitih partitur, \u0161e posebej tistih, ki so nastale v sodelovanju z italijanskim re\u017eiserjem Sergiom Leonom. Do sedaj je bil za presti\u017enega oskarja nominiran \u017ee 6-krat, pa lahko zato domnevamo (tudi zaradi starosti in presti\u017ea), da mu bo tokrat pa vendar uspelo. Prvo nominacijo je dobil za film Bo\u017eanski dnevi<\/em> (Days of Heaven<\/em>, Terrence Malick, 1979), nato Misijon<\/em> (The Mission<\/em>, Roland Joff\u00e9, 1986), pa Nedotakljivi<\/em> (The Untouchables<\/em>, Brian De Palma, 1987), sledijo Bugsy<\/em> (Berry Levinson, 1991), Mal\u00e8na<\/em> (Giuseppe Tornatore, 2000) in kon\u010dno Podlih osem<\/em>. Slednja partituro vsebuje precej tega, kar poznamo pod glasbeno znamko ‘Morricone’, torej tudi prepoznavnost orkestracije in melodi\u010dnosti, \u010de pa bo vse to dovolj za zlati kipec, pa bomo videli v kratkem.<\/p>\n

\"\"<\/a>Tudi film Sicario <\/em>(Denis Villeneuve, 2015) je postal s svojo glasbo, ki jo je napisal J\u00f3hann J\u00f3hannsson, precej zanimiv. Lahko bi celo rekli, da je zanimiv prav zaradi glasbe. Filmski skladatelj J\u00f3hann J\u00f3hannsson (rojen 1969) je pravzaprav prva Islandska oseba, ki je prejela Zlati globus (Golden Globe Award<\/em>). To, da je skladatelj, je morda \u0161e toliko bolj zanimivo. Zlati globus pa je prejel prav za glasbo za film Teorija vsega <\/em>(The Theory of Everything<\/em>, James Marsh, 2014), kar ga je uvr\u0161\u010dalo med velike potenciale za oskarja za filmsko glasbo lanskega leta. Kakorkoli – J\u00f3hann J\u00f3hannsson ima za seboj nekaj ve\u010d kot 30 filmov, med katerimi so ve\u010dinoma TV dokumentarci, kratki filmi in nekaj celove\u010dercev. Morda se ga lahko najbolj spomnimo kot glasbenega kreatorja filmske drame Osebni u\u010dinki<\/em> (Personal Effect<\/em>, David Hollander, 2009) in pa akcijskega filma Zaporniki<\/em> (Prisoners<\/em>, Denis Villeneuve, 2013) \u2013 kar pomeni ponovno sodelovanje z istim re\u017eiserjem, kar je precej dobro. Glasba v filmu Sicario<\/em> je po svoje precej inventivna, modernisti\u010dna, pa tudi \u017eanrsko domi\u0161ljena in uravnote\u017eena s samo zgodbo. Glede na to, da gre za kriminalno akcijsko dramo, je jasno, da v njej ne manjka sunkovitosti, mo\u010dnih glasbenih u\u010dinkov in pa ritmi\u010dnih repetitivnih zank, ki so kar precej zna\u010dilne za sodobne pristope do tak\u0161nih filmskih re\u0161itev.<\/p>\n

\"\"<\/a>Sledi filmska saga Vojna zvezd: Epizoda VII \u2013 Sila se prebuja<\/em> (Star Wars: Episode VII \u2013 The Force Awakens<\/em>, J. J. Abrams, 2015). Morda je to film, ki je stavil \u0161e na najhitrej\u0161ega konja, kar pa je resni\u010dni starosta filmske glasbe, John Williams (rojen 1932). Prav tako, kakor Morricone, predstavlja steber filmskih partitur glasbene zgodovine, sicer pa je \u017ee dobitnih petih oskarjev in mnogih nominacij za originalno filmsko glasbo. Zagotovo ga ni ljubitelja filma, ki bi ne poznal njegovih melodij za filme, med katerimi so Harry Potter<\/em>, pa Superman<\/em>, Jurski park<\/em>, pa fran\u0161iza Indiana Jones<\/em>, omenimo pa lahko \u0161e znamenitega E. T. vesolj\u010dek<\/em>, pa Sam doma<\/em>, Hook, J.F.K., A.I. Umetna inteligenca, Kradljivka knjig, Schindlerjev seznam, Spomini gej\u0161e<\/em>\u00a0 – in vse do prvega velikega uspeha s filmsko glasbo za legendarno \u017drelo<\/em> (Jaws<\/em>, Steven Spielberg, 1975) s katerim se je pravzaprav pri\u010delo Williams-Spielberg veliko filmsko prijateljstvo in skoraj neprekinjeno sodelovanje. Tokratna partitura za Vojno zvezd<\/em> je nekak\u0161en povratek v Williamsovo preteklost, v davno leto 1977 in v \u010das prijateljevanja z Georeom Lucasom. Res je, da v glasbenem smislu ne prina\u0161a ni\u010desar novega, morda pa gre za neko obliko glasbene renesanse, ki se po tridesetih letih pa\u010d vra\u010da tja, kjer se je (v kozmosu) vse skupaj pri\u010delo.<\/p>\n

V kategoriji za najbolj\u0161o pesem (song) pa so nominirani naslovi filmov, ki prav tako zaposlujejo filmsko javnost s tem, kar (po glasbeni plati) prina\u0161ajo v svet industrije glasbene zabave. To pa je predvsem denar. Tako je nominirana skladba Earned It<\/em>, pod katero se podpisujejo The Weeknd, Belly, Jason ‘Daheala’ Wuenneville in Stephan Moccio, gre za song iz razvpitega filma Petdeset odtenkov sive<\/em> (Fifty Shades of Grey<\/em>, Sam Taylor-Johnson, 2015). Sledi pesem Til It Happens to You<\/em> iz filma The Hounting Ground<\/em> (Kirby Dick, 2015) v izvedbi in avtorstvu Diane Warren in pa Lady Gaga. Morda je nekoliko bolj zanimiv song Manta Ray <\/em>iz filma Racing Extinction<\/em> (Louie Psihoyos, 2015), pod katerega sta se podpisala J. Ralph in Antony Hegarty. Mnogi gledajo z velikim zaupanjem na zmago pesmi\u00a0Writing’s On The Wall<\/em>, avtorjev Sama Smitha in pa Jamesa Napiera \u2013 saj gre za film Spectre<\/em> (Sam Mendes, 2015), najnovej\u0161ega Bondovega popotovanja po svetu kriminala in lepotic. Kot poslednjo nominacijo za najbolj\u0161o pesem je prejela \u0161e Simple Song #3<\/em>, pod katero se podpisuje David Lang, govorimo pa o filmu Mladost<\/em> (Youth<\/em>, Paolo Sorrentino, 2015), kar je tudi edina nominacija tega filma in le del celotne partiture, ki jo je David Lang za ta film napisal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oskarji z glasbo \u017ee \u010dakajo – kdo bo koga?<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":13827,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-13820","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13820","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13820"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13820\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13836,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13820\/revisions\/13836"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/13827"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13820"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13820"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13820"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}