{"id":13837,"date":"2016-02-09T12:05:36","date_gmt":"2016-02-09T11:05:36","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=13837"},"modified":"2016-02-12T12:29:14","modified_gmt":"2016-02-12T11:29:14","slug":"marco-cappelli-kitarist-za-21-stoletje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=13837","title":{"rendered":"Marco Cappelli &#8211; kitarist za 21. stoletje"},"content":{"rendered":"<p>Med 15. in 20. februarjem se bo v dvorani Podru\u017eni\u010dne glasbene \u0161ole Cerkno odvijala <strong><a href=\"http:\/\/www.jazzcerkno.si\/program\/keltika-festival\/delavnica-z-marcom-cappellijem-kitara-orkester-improvizacija\/\" target=\"_blank\">glasbena delavnica Kitara &#8211; orkester &#8211; improvizacija<\/a><\/strong> pod mentorstvom kitarista <em><strong>Marca Cappellija<\/strong><\/em>, namenjena tako kitaristom kot drugim instrumentalistom. Ob zaklju\u010dku delavnice bo v soboto, 20. februarja ob 19h v dvorani Podru\u017eni\u010dne glasbene \u0161ole Cerkno prirejen zaklju\u010dni koncert udele\u017eencev delavnice.<\/p>\n<p><em><strong>Na delavnico se lahko prijavite do nedelje, 14. februarja, na <a href=\"http:\/\/info@jazzcerkno.si\" target=\"_blank\">info@jazzcerkno.si<\/a>.<\/strong><\/em><\/p>\n<p><em>Ob tej prilo\u017enosti objavljamo portret Marca Cappellija, objavljen v tiskani Muski \u0161t. 3-4 leta 2009. <\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Cappelli improvvisazione\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/pj2UYULLdDk?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/marcocappelli.com\/\" target=\"_blank\">Marco Cappelli<\/a> se je rodil v Neaplju leta 1965. Po poklicu je klasi\u010dni kitarist, ki igra novo muziko, se pravi tisto, kar v svetu umetne glasbe najve\u010dkrat zaznamuje dvoumni izraz \u00bbsodobna glasba\u00ab. Njegova glasbena pot je odklon \u2013 vsaj za na\u0161e prilike \u2013 od ute\u010denih poti in nazoren zgled, kako na druga\u010den na\u010din z odpiranjem navzven postaja\u0161 poklicni \u00bbresni\u00ab glasbenik ob koncu 20. stoletja in na za\u010detku tega stoletja. Je zgled oddaljevanja od akademske zaprtosti v krasni novi svet. Marcu je u\u017eivanje v senci finan\u010dno in institucionalno dobro podmazane samozadostnosti in gojenja varljivega samoljubja nekaj povsem tujega.<\/p>\n<p><em class=\" wp-image-364\">\u00bbZ igranjem klasi\u010dne kitare sem za\u010del precej pozno. Kitaro sem igral od desetega leta, ampak ne resno. Igral sem v rock bendih, poskusil blues, pisal komade, vse, kar po\u010dne\u0161, ko si najstnik. Kitara je bila dru\u017eabno glasbilo. Ni bilo \u017eura brez kitarista, ki je zraven kaj zabrenkal in odpel. Ob koncu sedemdesetih in za\u010detku osemdesetih sem bil povsem predan folku. Folk scena na jugu Italije je bila levi\u010darska. Bila je zveza med muziciranjem in politi\u010dno dr\u017eo. Igral sem z razli\u010dnimi bendi, nastopal na festivalih. S\u010dasoma sem se odlo\u010dil za \u0161tudij klasi\u010dne kitare, predvsem zato, ker je bilo to edino, kar sem lahko \u0161tudiral na konservatoriju. Izhajam iz dru\u017eine srednjega razreda. Nisem hotel na univerzo, pri tem so me star\u0161i podpirali, toda vseeno sem nekako moral na konservatorij v Rim, kon\u010dati vsaj kak \u0161tudij. Od za\u010detkov \u0161tudija klasi\u010dne kitare me je bolj zanimala sodobna glasba, glasba 20. stoletja.\u00ab<\/em><\/p>\n<figure id=\"attachment_359\" aria-describedby=\"caption-attachment-359\" style=\"width: 199px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-359\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/Cerkno2010_By_Ziga_Koritnik2010_24-199x300.jpg\" alt=\"Foto: \u017diga Koritnik\" width=\"199\" height=\"300\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-359\" class=\"wp-caption-text\">Foto: \u017diga Koritnik<\/figcaption><\/figure>\n<p>\u0160tudij kitare v Rimu je kon\u010dal leta 1989, kar je po veljavnih standardih\u00a0\u00a0\u00a0 v \u00bbsvetu klasi\u010dne kitare\u00ab relativno pozno za glasbenika, ki goji upanje za koncertno kariero. Toda Cappelli si je o tem svetu ustvaril druga\u010dno sliko.<\/p>\n<p><em>\u00bbKlasi\u010dna kitara je zelo mehansko glasbilo. Na voljo so tehni\u010dna orodja, ki jih la\u017eje osvoji\u0161 in nadgrajuje\u0161 v mladih letih. \u010ceprav jih lahko v kateri koli starosti. Ko tehniko osvoji\u0161, lahko gre\u0161 naprej. Reciva, moja dana\u0161nja tehnika je dovolj dobra za zmago na mednarodnih profesionalnih tekmovanjih. Ko sem bila star 25 let, nisem bil toliko tehni\u010dno dober. Priznam, da me je to takrat frustriralo, nisem mogel ravno oblikovati dobrega solisti\u010dnega nastopa in repertoarja, zato sem raje ve\u010d igral s komornimi ansambli. Bil sem osamljen. \u0160e nekaj, svet klasi\u010dne kitare \u2013 in mislim resno \u2013 zaudarja in je nemogo\u010d. Gre za gru\u010do fanatikov, ki jih zanima le hitrost dela rok. V njem je zelo malo ob\u010dutka za glasbo, za razbiranje pravega pomena.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Intelektualno usmerjenega \u0161tudenta so zanimali raziskujo\u010di glasbeni izraz, nova muzika, zven kitare, ki ni podrejen funkcionalni tonalnosti. Zato se je na \u0161tudijih sre\u010deval in spopadal z okostenelimi konvencijami. <em>\u00bbZmerom sem mislil, da je kitarska literatura Francisca Tarrege, Emilia Pujola in drugih neizbe\u017enih referenc klasi\u010dne kitare navadna bedarija. Zanimal me je sicer tehni\u010dni vidik, toda v osnovi gre za nazadnja\u0161ko glasbo. \u010ce z dru\u017ebene perspektive analizira\u0161 \u017eivljenjsko zgodbo Andresa Segovie, ki je bil zvezda klasi\u010dne kitare, ti pove vse o tem svetu. Ne govorim o Segovii, o njegovi osebni poti, ki je bila neverjetna. Mislim na simboli\u010dni vidik, na to, kar je predstavljal navzven v svetu klasi\u010dne kitare. To je bilo zmagoslavje dekadence. Naro\u010dal je glasbena dela pri skladateljih, kot so Manuel Maria Ponce, Mario Castelnovo-Tedesco, Federico Torroba, Joaquin Turina, hkrati pa so okrog njega \u017eiveli in komponirali Boulez, Sch\u00f6nberg, Webern. Segovia je bil popoln ignorant. Vedel se je kot \u0161panski fa\u0161istoidni mo\u017eak, kulturno slep za sodobni svet okoli njega, sicer izjemno glasbeno senzibilen, ampak povsem odrezan od sedanjosti. Obenem pa je gradil tako uspe\u0161no kariero, da mu ni bilo treba gledati naokrog. Zato sem bil tako alergi\u010den na svet klasi\u010dne kitare. \u010cudno bi bilo pripadati takemu svetu, igrati tak\u0161no muziko, saj sem izhajal iz povsem druga\u010dne eksisten\u010dne perspektive. Vedno me je zanimala glasba, ki je ti klasi\u010dni kitaristi niso izvajali. Lep zgled je \u010duda\u0161ko lep komad <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=inrpU0zNjgg\" target=\"_blank\">Tiento Mauricea Ohana<\/a>, to je ena prvih sodobnih skladb, v katero sem se poglobil in jo zvadil. Saj sem igral tudi standarde kot prijatelji, a nova muzika je bila moja resni\u010dna izbira. Na konservatoriju v \u0160vici je \u0161ele postalo zanimivo, saj je \u0160vica \u0161irokogrudno okolje za sodobno glasbo, verjetno najbolj\u0161e poleg Nem\u010dije in v manj\u0161em obsegu Francije. No, Francijo omejuje njen nacionalizem. Italija pa je \u0161e na slab\u0161em.\u00ab<\/em><\/p>\n<figure id=\"attachment_360\" aria-describedby=\"caption-attachment-360\" style=\"width: 199px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-360\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/Cerkno2010_By_Ziga_Koritnik2010_25-199x300.jpg\" alt=\"Foto: \u017diga Koritnik\" width=\"199\" height=\"300\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-360\" class=\"wp-caption-text\">Foto: \u017diga Koritnik<\/figcaption><\/figure>\n<p>Cappelli je leta 1991 od\u0161el na \u0161tudijsko izpopolnjevanje na presti\u017eno glasbeno akademijo v \u0161vicarskem Baslu. Dve leti pozneje je kon\u010dal \u0161tudij koncertnega glasbenika z odliko. Potem se je posvetil tudi \u0161tudiju elektronske glasbe. Postal je \u010dlan mednarodne osem\u010dlanske zasedbe Ensemble dell\u2019Elektronisches Studio, v njej sta bila le dva \u0160vicarja. Izvajali so repertoar sodobnih skladateljev, od Stockhausna, Bouleza do Kurtaga in Scelsija. Ogromno je igral tudi v drugih komornih zasedbah nove muzike.<\/p>\n<p><em>\u00bb\u0160vica podpira mednarodnost glasbenih skupin. Tam ljudje lahko \u017eivijo od pisanja glasbe in igranja, vseeno je, ali je lepa ali ni. Za novo muziko sta lepota ali nelepota povsem neprimerni kategoriji. Preprosto se mora dogajati. \u010ce kak\u0161en korak na tej poti proizvaja slabotne rezultate, mi je povsem vseeno, ker je to lahko pomemben del snovanja. Vedno je bilo podobno, tudi v \u010dasu pokroviteljstva kraljev in dvorjanov. Zastavlja se vpra\u0161anje, ali naj z vladavino trga vse izgine. Menim, da je naloga kolektivnosti, se pravi dr\u017eave, da podpira vse vidike kulture, ki sicer zaradi razli\u010dnih razlogov nimajo mo\u017enosti, da bi privla\u010dili trg. \u010ce bi bil izklju\u010dni kriterij pri pravici do obstoja privla\u010dnost za mno\u017ei\u010dni trg, potem bi pogre\u0161ali ogromno pomembnih strani v zgodovini glasbe. To \u0161e ne pomeni, da lahko kot glasbenik zanemari\u0161 ta odnos privla\u010dnosti in dostopnosti dela za ob\u010dinstvo. Z mojo muziko se bom vedno trudil nagovoriti \u010dim \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo. Vendar imam tudi zamisli, ki nimajo nobenih mo\u017enosti. Kaj naj storim? Naj preneham iskati? To bi bila norost.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Cappelli je po povratku v Italijo \u0161iril obzorja, med drugim je muziciral z italijanskim jazzovskim trobentarjem Enricom Ravo, igral avtorsko godbo in interpretiral glasbo drugih s skupino iz Cagliarija Syntax Error. Vse ve\u010d se je posve\u010dal improvizaciji, sku\u0161al je zgraditi most med tradicionalnim sodobnim repertoarjem in razli\u010dnimi oblikami eksperimentiranja v glasbah. Postajal je eden najbolj zavzetih interpretov nove muzike. Prijatelja iz Syntax Error sta bila velika ob\u010dudovalca newyor\u0161kega glasbenika skladatelja Johna Zorna in benda Naked City. Prek njiju je do Marca pri\u0161el album Zornovih skladb za kitaro <em>The Book of Heads<\/em>, ki jih je igral Marc Ribot (Pops, The Book of Heads, Tzadik, 1995).<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Marc Ribot - Book of Heads, part one (2\/2\/2014)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Py4sr8f-Us8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em>\u00bbKer sem igral ogromno sodobne glasbe za solo kitaro, sem sli\u0161al, da je Zorn napisal nekaj za kitaro. Med poslu\u0161anjem Ribotove igre sem si rekel: uf, ta tip je popolnoma ubrisan. Vedel sem, da je glasba notirana, zapisana, a ker sem klasi\u010dno izu\u010den kitarist, mi radovednost ni dala miru, kako lahko to zapi\u0161e\u0161. Prek interneta sem dobil Zornove komade in nisem mogel doumeti. Gre za skice, ki jih obesi\u0161 na steno, ne more\u0161 pa jih igrati. Notni zapis naj bi bil vendarle pripomo\u010dek, ne pa grafi\u010dna vaja. Ribota nisem poznal, pravzaprav o njem sploh nisem ni\u010d vedel.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Kon\u010dno ga je sre\u010dal na Siciliji leta 2000, kjer mu je v pogovoru strunarjev razkril vse potrebne informacije za razumevanje glasbe z The Book of Heads. Tu je potrebnih nekaj pojasnil. John Zorn je The Book of Heads \u2013 80 prismuknjeno lepih kratkih etud za kitaro \u2013 zlo\u017eil poleti 1978. Kratke \u0161tudije so bile izvorno zapisane za kitarista Eugena Chadbourna, s katerim je Zorn v New Yorku ogromno muziciral in eksperimentiral. Zorn je poznal Chadbournove \u010duda\u0161ke in noro inventivne raz\u0161irjene tehnike igranja kitare, zato jih je uporabil in predpisal v komadih (poigravanje z balon\u010dki, podrsavanje z oslinjenimi prsti po trupu in strunah kitare, vtikanje predmetov med strune), pa tudi standardizirane tehnike izvabljanja zvokov iz sodobne kitarske igre (udarci po trupu, godenje z lokom, igra z ve\u010d alikvotnimi toni hkrati). Ribot je po polletnem poglabljanju v gradivo, ko je poslu\u0161al in se spoznaval s kitarsko igro improvizatorjev Chadbourna, Freda Fritha in Dereka Baileyja, posnel 35 etud in s tem enega avtorsko najbolj drznih solisti\u010dnih kitarskih albumov sodobne muzike. Del albuma je predstavil tudi na solisti\u010dnem koncertu v ljubljanskem KUD-u France Pre\u0161eren. To je bil velik izziv za Cappellija. Ker sta z Ribotom ostala v stalnih stikih, je v nekaj mesecih na\u0161tudiral in po svoje interpretiral 10 etud z Book of Heads, ki odpirajo Cappelijev album sodobne kitarske muzike za solo kitaro, <em>Yun Mu<\/em> iz leta 2001.<\/p>\n<p><em>\u00bbMarc je zapisal, da so ti komadi precej bolj\u0161i od njegovih. Bil je \u0161irokogruden. Povsem jasno je, da se najina pristopa do gradiva razlikujeta. Sam sem bolj interpret, Marc pa komade igra kot nekdo, ki je del scene newyor\u0161kega downtowna. Moja interpretacija je bolj \u010dista; ne pravim, da je bolj jasna.\u00ab<\/em><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" wp-image-13840 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/cappelli_yunmiu01-600x450.jpg\" alt=\"cappelli_yunmiu01\" width=\"333\" height=\"250\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/cappelli_yunmiu01-600x450.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/cappelli_yunmiu01-768x576.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/cappelli_yunmiu01.jpg 1024w\" sizes=\"auto, (max-width: 333px) 100vw, 333px\" \/><\/p>\n<p>Yun Mu je sijajen album, ki je odmeval med kritiko in ob\u010dudovalci nove muzike. Na njem Cappelli na kitari z uporabo nekaj elektronskih efektov med drugim igra klasiko glasbenega minimalizma, <em>Elextric Counterpoint<\/em> Steva Reicha, naslovno skladbo Junghae Leeja in <em>Napoletap<\/em> Giorgia Teddeja.<\/p>\n<p>Marco je postal \u010dlan izvrstnega kolektiva <em>Ensemble Disonnanzen<\/em> iz Neaplja, ki promovira novo muziko in jo predstavlja na koncertih kot \u017eivo glasbeno tvarino. Toda \u00bb\u010dudaki iz New Yorka\u00ab mu niso dali miru. Odnos do mesta in glasbene scene je izpovedal na albumu <a href=\"http:\/\/marcocappelli.com\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/EGP_extreme-Guitar-Project.pdf\" target=\"_blank\"><em>Extreme GuitarProject<\/em><\/a> iz leta 2006. Na njem izvaja skladbe, ki so jih posebej zanj napisali newyor\u0161ki glasbeniki: Ribot, Elliott Sharp, Ikue Mori, japonski kreativec Otomo Yoshihide, David Shea, Erik Friedlander, Annie Gosfield, Anthony Coleman. Album je produciral Elliott Sharp.<\/p>\n<p><em>\u00bbIme je dobil \u0161ele potem, ko sem za\u010del izvajati ta repertoar. V New York sem pri\u0161el zaradi povabila Marca Ribota. Mislim, da je bilo v Palermu, ko me je pregovoril. Hotel sem izbolj\u0161ati ve\u0161\u010dino improviziranja. Pri\u010dakoval sem, da bo svetoval, naj preberem to, poslu\u0161am ono &#8230; On pa je izstrelil: pridi v New York za nekaj \u010dasa, za mesec dni, predstavil te bom razli\u010dnim glasbenikom, pa bo\u0161 zaplaval. Ravno tedaj sem posnel album Yun Mu. Pri\u0161el sem v New York in Marc me je vsem predstavljal, \u010de\u0161, to je velik kitarist iz Italije, ki ga ne smete zgre\u0161iti. Pretiraval je, ampak zato sem spoznal \u0161tevilne ustvarjalce in za\u010del muzicirati z njimi. Bil je neverjetno vznemirljiv mesec. Vpra\u0161anje zame je bilo, kako ostati v stiku s to sceno. Porodila se mi je zamisel, da bi nekateri izmed teh skladateljev glasbenikov zame napisali komad. V ozadju ni bilo klasi\u010dno naro\u010danje glasbenih del, predvsem je \u0161lo za poglabljanje stikov. Odziv je bil dober. Nekaj denarja sem jim vseeno moral ponuditi za kompozicije. Izprosil sem ga pri dveh pomembnih organizatorjih iz Neaplja in Cagliarija, eden je pla\u010dal naro\u010dila, drugi pa masten honorar za koncertno predstavitev teh komadov. Ko sem predeloval to godbo, me je pre\u0161inilo, da je vse skupaj podobno nekak\u0161ni glasbeni fotografiji scene: gre\u0161 tja, si na sceni, gleda\u0161, kaj se dogaja, pridobi\u0161 glasbenike, ki so povezani z njo stilisti\u010dno, ideolo\u0161ko ali kako druga\u010de. Govorimo o New Yorku takoj po letu 2000. Ime Extreme Guitar Project je pri\u0161lo pozneje. Zdaj je album, koncertni repertoar, ki ga pogosto izvajam, nekaj teh komadov je v obliki notnih zapisov izdala pomembna glasbena zalo\u017eni\u0161ka hi\u0161a. Tako dale\u010d je pri\u0161lo, da razmi\u0161ljam, da bi vajo ponovil nekje drugje, na kateri drugi sceni.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Podpisani sem imel leta 2006 prilo\u017enost videti Cappelijevo izvedbo Extreme Guitar Project na koncertu v Zornovem klubu The Stone. V nabito polni koncertni galeriji je vsem, poslu\u0161alcem, avtorjem komadov in kritikom, dobesedno zastajal dih. A ne zgolj zaradi virtuoznosti, marve\u010d zaradi igrivosti in poglobljenosti pri predstavljanju \u00bbpantonalnih komadov\u00ab, zahtevnih in spektakularnih in, ja, avtorskih. Cappelli se je tedaj \u017ee preselil v New York, do\u017eivel zapiranje kluba Tonic, ki je bil eden zadnjih otokov in kraj pretakanja novih godb na Manhattnu.<\/p>\n<p><em>\u00bbBil sem prevelik romantik. Na sre\u010do sem ohranil u\u010diteljski polo\u017eaj v Italiji. Pou\u010dujem klasi\u010dno kitaro na konservatoriju v Palermu. Medtem sem se prijavil za u\u010ditelja na konservatoriju v San Franciscu. I\u0161\u010dem prilo\u017enost za delo, obenem pa vedno ve\u010d skladam, kar mi ustreza, tudi zato, ker se finan\u010dno bolj obrestuje. Ne tajim, skladatelj nove muzike je precej bolje pla\u010dan od glasbenika, ki nastopa, muzicira. Vendar se ob\u010duti, da ob nastopu krize ni veliko denarja, zato \u017eivim od koncertiranja, precej manj zaslu\u017eim od prodaje cedejev. Zato je polo\u017eaj v Palermu zame odlo\u010dilen, vsaka dva meseca grem tja pou\u010devat. Vendar si \u017eelim, da bi dobil podobno slu\u017ebo v ZDA in se vsaj za nekaj let ustalil tam. Ob prihodu v Ameriko sem se povsem posvetil igranju, komponiranju, niti pomi\u0161ljal nisem, da bi kaj zaslu\u017eil. Zdaj pa \u017eivim tukaj. Moje sanje o newyor\u0161kem glasbenem igri\u0161\u010du so trajale pribli\u017eno tri leta. Po treh, \u0161tirih letih sre\u010dnega igranja, ustvarjanja svoje glasbe, turnej z newyor\u0161kimi glasbeniki se zdaj \u0161ele soo\u010dam z \u017eivljenjem glasbenika v Ameriki. Nisem ravno mislil, da bom od igranja tukaj lahko \u017eivel, \u010deprav dobim &#8216;klasi\u010dne&#8217; koncerte, kjer precej dobro zaslu\u017eim. Vse skupaj pa zelo niha.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Marco Cappelli je pri\u0161el v New York zaradi glasbenih re\u010di, ki so se tu dogajale in se \u0161e vedno, zaradi majhne \u017eivahne scene, ki je svetu dala razpoznaven zven, dr\u017eo. <em>\u00bbZdaj mi je jasno, da glavni razlog obstoja te glasbe ni slu\u017eenje denarja. Zato \u0161e vedno z velikim zadovoljstvom igram z glasbeniki, ki si za novo muziko vzamejo \u010das, prost dan, saj skorajda vsi \u017eivijo od igranja drugih muzik, ki so o\u010ditno bolj pop. Toda kljub vsemu nova muzika \u017eivi, igrajo jo. \u0160e zmerom te\u017eko razumem, zakaj tako dobri ustvarjalci igrajo koncerte za dele\u017e od vstopnine v newyor\u0161kih klubih. Eden izmed razlogov je verjetno sama scena, ki je zelo priljudna, odprta, lahko dostopna za pri\u0161leka. Vsak glasbenik mora pla\u010devati tudi najemnino stanovanja, to bo eden razlogov za odprtost. Ve\u010dina so beli Anglosaksonci, vljudni in vsak v sodelovanju z drugim vidi poslovno prilo\u017enost. Zato te nikoli ne odslovijo, vabijo te na kavo. Milijonkrat sem \u0161el na kavo \u2013 v\u010dasih so prinesle posel, \u010dlanstvo v bendu, snemanje, kar koli. V teh sre\u010danjih ve\u010dina vidi mo\u017enost za spremembo smeri v karieri. Tu, v New Yorku, sem igral tudi petim ljudem in pri\u0161el domov z dolarjem v \u017eepu, za \u0161pile v kvintetu sem dobival deset dolarjev. Toda kljub temu se ni nih\u010de prito\u017eeval. Muzika je bila sijajna tudi za pet ljudi, po\u010dutje v klubu je bilo dobro. Gre za zmes razli\u010dnih stvari, en del je sama tradicija, drugi del je, da ta muzika dobesedno \u017eivi v zraku, ob\u010duti\u0161 jo v mestu. Tudi \u010de ne zaslu\u017ei\u0161 dovolj denarja, ti igranje nove muzike sproti prevetri mo\u017egane. To je najpomembnej\u0161e. <\/em><em>Po drugi strani pa je ravno to nadvse problemati\u010dno. Zadnji\u010d sva z Marcom Ribotom igrala v nekem klubu. Ugani, kdo nama je stregel kavo? Mat Maneri. Tak\u0161en glasbenik mi je pripravljal kavo, ker potrebuje dnevno slu\u017ebo. To pomeni, da je vse skupaj vseeno polomija. Maneri je eden najbolj\u0161ih violinistov na sceni. Glede na glasbeno mo\u010d bi moral biti stalno zaposlen glasbenik, pa ni. \u010ce nekdo, kot je Mat Maneri, potrebuje dnevno slu\u017ebo, to pomeni, da ta poklic nima nobenega smisla ve\u010d, je razvrednoten.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Cappelli verjame v notranjo mo\u010d glasbenih scen. Ne misli, da potrebujejo prevelik finan\u010dni napoj (oblastne) mo\u010di od zunaj. Za primer pretiranega opiranja scene na zunanjo mestno podporo in na njen razpad postavlja nekdaj brste\u010de italijansko mesto, Bologno. Zaveda se, da je njegovo stali\u0161\u010de protislovno, a postavlja klju\u010dno vpra\u0161anje, kako lahko scena \u017eivi samosvoje \u017eivljenje v razmerju do oblasti, kak\u0161ne naj bi bile oblike finan\u010dne podpore nekomercialni ustvarjalnosti scene, da od zunaj ne skrhajo njenih notranjih koherentnih mo\u010di. Nekaj, s \u010dimer se soo\u010damo tudi v Sloveniji.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Marco Cappelli &quot;IDR - Italian Doc Remix&quot; plays NINO ROTA  - live @ Roulette, Brooklyn  #4\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/ZjI7eKIo2bU?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Leta 2008 je z bobnarjem Jimom Pugliesejem in skupino znanih newyor\u0161kih glasbenikov posnel album <em>IDR \u2013 Italian Doc Remix<\/em> (Itinera, 2008), ki ozna\u010duje njegov prehod v pisanje glasbe za skupino. Je sre\u010danje newyor\u0161kega Italijana in Italijana, ki postaja Newyor\u010dan. Humoren komad In morte di Tony Soprano pove, o kak\u0161ni povezavi na glasbeni na\u010din pripoveduje album.<\/p>\n<p>\u0160e vedno ogromno nastopa solisti\u010dno, uporablja razli\u010dne kitare, tudi elektri\u010dne, in prefinjeno rabi elektronska pomagala.<\/p>\n<p><em>\u00bbTudi klasi\u010den koncertni repertoar ob\u010dasno igram, vendar ga ne me\u0161am z novo muziko. Bachove skladbe sicer vsak dan vadim, a se mi ne zdi ravno iskreno, da bi jih igral ob\u010dinstvu. Za ohranjanje kondicije in prijemov dvakrat, trikrat na leto odigram solisti\u010dne koncerte sodobne klasi\u010dne glasbe za kitaro. S tem pri \u017eivljenju ohranjam na\u0161tudirani repertoar. Najraje izvajam glasbo, ki je bila napisana zame. Skozi ta proces se u\u010dim in spoznavam z glasbo tistih, ki so jo pisali. Pri tem spoznavam svoj improvizatorski besednjak. Zato na koncertih rad zmiksam svojo improvizacijo in komade drugih. Pojavlja se precej zanimive muzike za kitaro. V bistvu je te\u017eko inovativno pisati za kitaro, je v osnovi zgolj glasba za solista. Danes se je precej zasukalo. Najve\u010d intrigantne kitarske muzike je v komornih ansamblih. Je nekaj sijajnih kosov za elektri\u010dne kitariste, ki terjajo domi\u0161ljeno uporabo tehnologije, posebnih efektov. Odpira se povsem novo poglavje iskanja poti s posebnimi notacijami za elektri\u010dno kitaro. Vi\u0161ina tona je zapisana, toda vsi drugi zvoki niso. Saj ne da bi me to posebno zanimalo, zanimivo je \u017ee, da se to dogaja. Na povr\u0161je prihaja gru\u010da skladateljev brez akademskega klasi\u010dnega ozadja, ki v novo muziko in skladanje vna\u0161ajo popolnoma druga\u010dno perspektivo. Sam se povsem osredoto\u010dam na neposredni stik s skladateljem, ne morem pa ravno soditi, kaj se dogaja na planetu. Precej dobro poznam Evropo, Zdru\u017eene dr\u017eave in Japonsko. Na primer v Italiji zanimivo glasbo komponirata Luca Franscesconi in Giorgio Batistelli, v ZDA Scott Johnson, ki je posnel odli\u010dno plo\u0161\u010do za zalo\u017ebo Tzadik, pa seveda Elliott Sharp. Na Japonskem ne more\u0161 zgre\u0161iti Otoma Yoshihideja. Na teh scenah se sre\u010dujejo ustvarjalci z razli\u010dnimi akademskimi in drugimi ozadji ter praksami igranja, ki sklenejo glave skupaj, skladajo in zapi\u0161ejo komade. Vsak, ki nastopa, v nekem smislu priredi in zlo\u017ei godbo zase, za bend. Premik, ki se je zgodil, je, da so za\u010deli pisati za interprete njihove muzike. Oba sta pred izzivom. Ravno zato, ker ve\u010dina v dolo\u010denem obsegu improvizira, je njihova glasba tudi lepa prilo\u017enost za analizo njihove instrumentalne in glasbene govorice. Gre za koristno zamisel o nadgrajevanju improvizatorskih sposobnosti, za poglabljanje v glasbo drugih. Ravno zato se je moj slog improviziranja z leti korenito spremenil. Ko \u0161tudira\u0161 komad, se namre\u010d tudi poglablja\u0161 v slog, in \u010de v njem najde\u0161 nekaj posebnega, to razvija\u0161 naprej v lastni igri. To je dobra pot za glasbenikovo zorenje.\u00ab<\/em><\/p>\n<p>Marc Ribot je na ovitek plo\u0161\u010de Yun Mu zapisal: \u00bbMarco Cappelli vsak kos obdeluje veli\u010dastno in uspe\u0161no, tako da klasi\u010dno kitaro potisne v 21. stoletje. Oh, skoraj bi pozabil omeniti, zaradi njega je ta glasba tudi lepa.\u00ab Neapelj\u010dan iz New Yorka igra novo muziko v najbolj \u017elahtnem pomenu besede.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Marco Cappelli plays Elliott Sharp: &quot;Amygdala&quot;\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/wx2F6l1G3J8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":362,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-13837","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13837","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13837"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13837\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13852,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/13837\/revisions\/13852"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/362"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13837"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=13837"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=13837"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}