![\"Suicide1977\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Suicide1977.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Suicide : Suicide<\/em><\/strong> (Red Star, 1977)<\/p>\n <\/p>\n V govoru o glasbenih skupinah \u2013 dvojcih, teh najmanj\u0161ih socialnih agregatih za delanje godbe \u2013 ne gre brez newyor\u0161kega dvojca Suicide. Vse v zvezi s to postavo, ki jo tvorita Alan Vega in Martin Rev, to sta umetni\u0161ki imeni Borucha Alana Bermowitza (roj. 1938) in Martina Reverbyja (roj. 1947), je narobe in prav. Anomalija, ki potrjuje, da se brez odklonov od postavljenih norm v katerikoli umetnosti redko pripeti kaj prismuknjenega, prodornega, izzivalnega, pionirskega, prevratni\u0161kega, ma, zares dobrega.<\/p>\n Za\u010dnimo z recepcijo pi\u0161o\u010dega, ki je Suicide prvi\u010d sli\u0161al na ljubljanskem Radiu \u0160tudent konec sedemdesetih let. Tema\u010den, do konca nevroti\u010den, morbiden komad, ob katerem je streslo um, zmrazilo telo, je bil obupa in tesnobe poln \u00bbFrankie Teardrop\u00ab: v njem glavni lik, brezposeln mlad delavec v stiski ubije \u017eeno in otroka, stori samomor in odblodi v pekel. Ta desetminutni komad ni bil ne v dnevni glasbeni opremi, ne v oddaji, namenjeni punk rocku, marve\u010d v oddaji, posve\u010deni eksperimentalni glasbi, ki jo je pripravljal Slobodan Valentin\u010di\u010d (in njegova znamenita OM produkcija).<\/p>\n Pozneje je v anale sicer pri\u0161la izjava angle\u0161kega pisatelja Nicka Hornbyja, da je \u00bbFrankie Teardrop\u00ab komad, ki ga poslu\u0161a\u0161 le enkrat, kar na neki ravni potrjuje, kako mo\u010dan je (bil) prvi stik z njim. Ne da se ga izbrisati, vra\u010danje k njemu, njegovo podo\u017eivetje pa v bistvu res ne pojasni hude anksioznosti, ki se kopi\u010di ob prvem poslu\u0161al\u010devem izkustvu. Kve\u010djemu razvozla zgodbo, mu\u010den primitivni elektro-drom in njegov \u0161ume\u010di utrip, \u010dez katerega gre pripoved Vegovega glasu z vmesnimi kriki in tiki in neenakomernim dihanjem in premolki, vrednimi atmosfere sicer po datumu poznej\u0161ega Kubrickovega filma The Shining<\/em>.<\/p>\n Sam sem potem \u0161e nekaj let z nestrpno grozo \u010dakal nanj v glasbenih opremah R\u0160, ga sicer bolj redko do\u010dakal, zato pa sem vmes po kapljicah sli\u0161al vse druge s prvenca Suicide iz leta 1977, komade \u00bbGhost Rider\u00ab, ki je prava rokenrol antiklasika, \u00bbChe\u00ab, \u00bbRocket USA\u00ab, \u00bbJohnny\u00ab, \u00bbCheree\u00ab. Vmes je vletel \u0161e drugi album dvojca, Suicide: Alan Vega and Martin Rev<\/em> (1980), ki ga je \u2013 \u00bbnormalnej\u0161ega\u00ab – normalno hlastno popadel britanski rock tisk in ga postavil na piedestal nesmrtnih, kar je bil prej simptom priznanja spregleda prvenca, njegove nenavadnosti in absolutne neumestljivosti v \u017eanrskem zgodovinjenju punk rocka, tako ameri\u0161kega, se pravi predvsem newyor\u0161kega, kot britanskega. Pri\u0161lo je seveda tudi do krasnih glasbenoindustrijskih nesporazumov. Suicide so med drugim postavili kot predkupino The Clash, za kar so si, podobno kot \u0161tevilne druge skupine, prislu\u017eili gnev in psovanje mno\u017ei\u010dne publike, ki je \u010dakala na svoje ljubljence. Toda to so bile po malem \u017ee predvidljive re\u010di.<\/p>\n Vnazajsko kronanje, \u00bbiskanje prvih\u00ab, urejanje in popravljanje evidenc je konji\u010dek \u017eanrskih zgodovin, to jih poganja. Velja, da so ga v zvezi s Suicide skoraj vsi po vrsti pokronali, \u010deprav so prvi album nekateri zgledno opazili, naknadno pa so bend pograbili in ga na seznam vzorov uvr\u0161\u010dali karseda raznoli\u010dni bendi in ustvarjalci (\u010de ne verjamete, pojdite pogledat na Wikipedio, seznam je impresiven in dolg, celoten zapis o Suicide pa kar temeljit in verodostojen).<\/p>\n Zato raje za\u010dnimo s tistimi, ki so ga na kraju samem, v boemskem, a tudi socialnem razsulu downtowna Manhattna, \u017ee v sedemdesetih letih pred izidom plate prvi zares vzeli za svojega in so Suicide nedvoumno postavili za zgled tega, kako stre\u010di stvarem v mladi umetnosti, ali, \u010de ho\u010dete, prosto po najstnici Lydii Lunch, \u00bbanti-umetnosti\u00ab. To so bili dejansko mladi ustvarjalci iz vrst newyor\u0161kega anti-punkovskega anti-vala, no wavea<\/em> \u2013 zanje je Suicide in predvsem Vega s svojimi nastopi, z art performansom, ki je bil zlove\u0161\u010d, mani\u010den in ogro\u017eajo\u010d obiskovalce z verigo v rokah, s katero je v klubu Max Kansas City hode\u010d po mizah klientele raztre\u0161\u010dil vso steklenino in v enem mahu pometel z njimi, razgnal in dobesedno izpraznil plac, poosebljal vse prav\u0161nje, kar je heterogena NY-punk dru\u0161\u010dina iz kluba CBGB, naj gre za Ramones, Talking Heads ali Debbie Harry, po njihovem zakockala ali se celo pustila prodati. Ti ne-valovci kratkega samoukinitvenega daha so predvsem cenili odpadnike z glavne robne scene: Vego, nadarjenega likovnega umetnika in diplomiranega fizika, ki se je \u0161el performance v trash-noise-elektro-psihobilly dvojcu (in je dobil zgledne dratarske podalj\u0161ke in avtorske sodobnike v The Cramps), Richarda Hella, divje lepega pesnika med punk rockerji, ki je resda zlo\u017eil neuradno newyor\u0161ko punk himno \u00bbBlank Generation\u00ab, a ni bil lavreat oziroma ni imel statusa kot poetesa Patti Smith, in Roberta Quinea, pravega matematika med kitaristi, ple\u0161\u010dca v suknji\u010du, ki je trdo znanost opustil in se posvetil omami elektri\u010dnega oja\u010devalca, \u0161estih strun in zavratnih substanc in prispeval prvi originalni \u00bbanahronizem anahronizmov\u00ab, jedki eksperimentalni punkovski kitarski solo (med drugim zabele\u017een ravno na \u00bbBlank Generation\u00ab Richarda Hella in Voidods).<\/p>\n Vse rock zgodovine in tudi zgodnej\u0161i zapisi o newyor\u0161kem punku so dvojec Suicide res navajale kot proto-punkovski bend, v glavnem pa je bilo to edino, kar so naredili, preden so ga zavrgli. Martin Rev je v nekem intervjuju to kar lepo pojasnil pribli\u017eno takole: avtorja notori\u010dne \u00bbustne zgodovine\u00ab newyor\u0161kega punka Legs McNeil in Gillian McCain (Please Kill Me: The Uncensored Oral History of Punk<\/em>, 1996) sta z nama naredila triurni intervju, na koncu pa je v knjigi nekaj izjav, ki pod\u010drtujejo in se ujemajo z njunim opisom, poveli\u010devanjem \u00bbscene\u00ab kot socialno povezane nihilisti\u010dne zdru\u017ebe neskon\u010dnega zadevanja in seksualne transgresivnosti.<\/p>\n Pravzaprav je v knjigi le citat Alana Vege, da je po videnem koncertu Iggyja in The Stooges dojel, da je Iggy edini pravi odgovor na jebeno leto 1969, da je pravi teater, poosebljenje teatra, ker na odru ni igral kot drugi, marve\u010d je v dvajsetih minutah norosti, metanja z odra, krvavenja zaradi ureznin s strunami kitare prenesel vse steklenice in vrtnice, ki jih je vanj zmetala publika. To \u2013 \u00bbpre\u010dudovito do\u017eivetje\u00ab – naj bi Vegi spremenilo \u017eivljenje, ker je dojel, da \u00bbje vse, kar sem do zdaj po\u010del, navadno sranje\u00ab.<\/p>\n Skratka, v to shemo zgodovinskega osmi\u0161ljevanja punk rocka Suicide ni \u010disto spadal. Martina Reva postavanje in pono\u010devanje v luknjah ni preve\u010d zanimalo.Tudi druga\u010de je bil Suicide prezgoden in hkrati prepozen. Prezgoden, ker je v osnovnih konturah obstajal in deloval od leta 1970. Leta 1972 si je dvojec nadel ime po istoimenskem stripu iz drzne serije antijunakov o Ghost Riderju. Bil je del scene v nadvse pomembni podrtiji Mercer Arts Centra na spodnjem Manhattnu, kjer so do kon\u010dnega fizi\u010dnega sesutja zgradbe leta 1973 redno v varnem krogu svojih nastopali New York Dolls in kjer je za\u010dela obratovati vplivna umetnostna (video in glasbeno eskperimentalna) galerija The Kitchen. Dvojec je redko javno nastopal, ker pravzaprav v mestu ni bilo kje igrati, a zato je redno vadil, muziciral in izvajal performance v svojem loftu, kjer je zgodaj odvrgel vso tipi\u010dno in\u0161trumentalno rockovsko, kitarsko \u0161aro in jo zminimaliziral, do konca reduciral na klaviature, nekaj elektronskih efektov in primitivno ritem ma\u0161ino. Kar je v osnovi fiksiralo in determiniralo njun nastop: stati\u010dni Rev za elektronsko \u0161aro in hipergibalni Vega, glas in divjanje.<\/p>\n Suicide je po drugi strani torej tudi zgodba, tesno povezana z newyor\u0161ko art sceno, ki je gojila performans, hepeninge. Vega je bil kot obetavni likovnik z diplomo umetnostne \u0161ole (navsezadnje je ves \u010das precej uspe\u0161no razstavljal) \u017ee v \u0161estdesetih del gibanja \u0161tudentov umetnosti, Art Workers’ Coalition<\/em> (podobno kot minimalist Charlemagne Palestine), ki je ostro z raznimi akcijami nastopalo proti muzejskemu art establi\u0161mentu, proti elitizaciji in komercialni banalizaciji MoMe (newyor\u0161kega Muzeja sodobne umetnosti). V rocku, muziki nasploh, je en del mlade likovne scene videl mo\u017enost udejanja in neoprijemljivega \u0161irjenja svojih idej, ki bi druga\u010de obvisele \u2013 no ja, v galeriji. Tu Iggyjevo razodetje ni bilo zaman. Enaintridesetletni Vega leta 1970 navsezadnje ni bil ve\u010d mulc.<\/p>\n Svoje prve nastope sta Vega in Rev (tedaj obdana z nekaj prehodnimi sodelavci) na ro\u010dno izdelanih letakih naslovila s \u00bbpunk music mass\u00ab<\/em>, kar je bila ena prvih novej\u0161ih javnih ozna\u010db neke godbe za pankrtsko, ki je sprevra\u010dala skrajno zani\u010devalen dru\u017ebeni izraz v nekaj samozavestno odpadni\u0161kega. Tudi to je bilo posredno povezano z Iggyjem. Vega je sintagmo \u00bbStooge punk\u00ab in posledi\u010dno oznako za godbo pobral iz noro dobrega izliva o The Stooges kritika Lesterja Bangsa v \u010dlanku za detroitsko glasbeno revijo Creem<\/em> leta 1970 (rock kritika\/esej vredna vsega branja in vsaj tule povzetka celotnega naslova: \u00bbOf Pop and Pies and Fun: A Program for Mass Liberation in the Form of a Stooges Review, or, Who’s the Fool?\u00ab). Skratka, naziv, sramotilnica punk je bila \u017ee v kontraobtoku, utrdil ga je seveda newyor\u0161ki punkzin Punk<\/em>, ki ga je januarja leta 1976 s kolegi, ki so redno zahajali v klub CBGB, za\u010del izdajati prej omenjeni Legs McNeil (v prvi \u0161tevilki je bil intervju z Loujem Reedom).<\/p>\n Komadi, ki so iz\u0161li na prvencu leta 1977 pri neodvisni zalo\u017ebi Red Star biv\u0161ega manad\u017eerja New York Dolls, so bili iz zbirke narejenih komadov, ki jih je dvojec izvajal od leta 1972 naprej. Iz\u0161li so seveda prepozno in v \u010dasu fonografskega prodora “drugega” \u2013 uradnega (?) \u2013 newyor\u0161kega punk rocka. Fiksirali so nekaj, kar nikoli ni imelo tako dolo\u010dne oblike: Rev je vedno improviziral, med nastopi dodajal in odvzemal, spreminjal potek skladb, pritikal elektronsko \u0161aro, \u0161ume, harmoniziral, podobno kot glasnik in ognjeviti nastopa\u010d Vega. Spoj osnovnega pop vzorca, skle\u0161\u010denega na skelet, z inovativno reducirano, a zvo\u010dno polno glasbeno obdelavo packanja in zoprne zvo\u010dne elektro-umazanije nikoli ni bil tako popolno ni\u010dev. Ni\u010d \u010dudnega, da so ta izraz in njegove sestavine pozneje pograbile tako razli\u010dne skupine in did\u017eeji. Duo je skenslal sveto v untergrunt rocku, elektri\u010dne kitare in ohranil le njihove (tehni\u010dno proizvedene) efekte, ampak dobesedno, z odjeki glasu, ki so pomno\u017eeni le v zlogih, ki jih zna vsak na pamet, a mu jih tu nekdo polaga, ti\u0161\u010di v pamet ali direktno proti njej. \u010ce je v Revovi igri klaviatur nekaj sledi Raya Manzareka (The Doors), je to prej kompliment kot ne.<\/p>\n To ni bil samo proto-punk, bil je proto-noise, one\u010da\u0161\u010deni psevdo-disko, ko je \u0161e lezel iz klozeta, avant-elektro-fonija proti kateri so v istem \u010dasu precizno natan\u010dni Kraftwerk zveneli kot visoko prera\u010dunljiva \u010dlove\u0161ka naprava brez napake, tu pa je bilo vse narobe in prav po otro\u010dje pop-bebavljeno in eksperimentalno in arhai\u010dno regresivno, tja do navidezno nedol\u017enih konzumeristi\u010dnih petdesetih let, ki so tako ljubko v pesemcah naplavila tiso\u010d in eno “baby” v roza oblekcah. Kako ne bi bilo, \u010de pa je bila jokavost pevca rockabillyja s sentimentalizmom balad prignana do roba pretiravanj in \u010dez, kjer proizvede povsem nasprotni u\u010dinek – ironi\u010dni strip in jebeni “teasing”. Do Frankiejevih solza. Suicide – bend za vse letne \u010dase.<\/p>\n <\/p>\n