V \u017eari\u0161\u010du<\/em> (Spotlight<\/em>, Tom McCarthy, glasba Howard Shore, 2015)<\/p>\n \u200bTe\u017eko je verjeti, da resni\u010dno ni mo\u017eno kakorkoli pravno, formalno, eti\u010dno, moralno in kar je \u0161e te navlake, nastopiti proti rimsko-katoli\u0161ki cerkvi, proti velekapitalisti\u010dni ustanovi, re\u017eimu najbolj prikritih resnic o zlo\u010dinih proti \u010dlove\u0161tvu, ki so jih zagre\u0161ili v imenu boga, katerega \u0161\u010ditijo, zastopajo in obvladajo le oni. V obupnem boju proti najrazli\u010dnej\u0161im zlorabam, finan\u010dnim la\u017eem, spolnim izprijenostim in podobnim la\u017eem, ki so skrite za debelimi Vatikanskimi zidovi in dobro varovanimi klju\u010davnicami, je pravzaprav nemogo\u010de zmagati. V filmu je izre\u010den pomenljiv stavek, ki da pravzaprav najbolj misliti. Pravi takole: ali je mo\u017eno zavrniti boga? Ker je RKC edina nositeljica vseh resnic in njen poglavar pape\u017e nezmotljiv, potem je logi\u010dno, da se vsakdo, ki se postavi nasproti temu sistemu, a priori<\/em> onemogo\u010den, izigran, uni\u010den. In lahko verjamemo, da tudi Pulitzerjeva nagrada k temu ne pripomore. \u0160e vedno se za debelimi zidovi dogaja vse tako, kakor se je pred sto, tristo ali tiso\u010d petsto leti. Samo naprave so drugi, druga\u010dne metode, a cilj enak: vladati svetu. Za vsako ceno, z vsemi sredstvi, na vse na\u010dine.<\/p>\n Glasbo je naredil Howard Shore (rojen 1948), \u017ee legendarni znanec filmske glasbe in velikega platna. Tokratna partitura ima osemnajst samostojnih enot in prav je, da jim prisluhnemo. Otvoritvena tema je vsekakor Spotlight<\/em>, na klavirski igri slone\u010da nekoliko meditativna melodija, s katero se film identificira skoraj ves \u010das. Shore je predvidel rahlo, celo nekoliko v komornost umaknjeno orkestracijo, s katero ne stopa toliko v ospredje, kakor pa v samo filmsko pripoved. Druga glasbena tema je Deference and Coplicity<\/em>, kar odpira vpra\u0161anje \u0161irine problema, s katerim se imajo namen sre\u010dati. Gre sicer za manj\u0161o in kraj\u0161o glasbeno zamisel, toda prav njeno vrtenje okoli ene same harmonske osi nam da vedeti, da se tudi z u\u0161esi gibljemo v za\u010daranem krogu koko\u0161i in jajca. Shore nadaljuje z Investigate Journalism <\/em>in poka\u017ee, kako je denar tisti, ki obra\u010da resnico tja, kamor pa\u010d ho\u010de. In RKC ima zagotovo denarja toliko, kolikor ho\u010de. Glasbena pripoved se nadaljuje v del, naslovljen Legacy<\/em>, kjer pa klavir prevzame ponovno vodilno pripovedno vlogo. Ne moremo prav zanikati, da je to instrument tega filma \u2013 morda pa prav zaradi tega, ker ima \u010drne in bele tipke. Torej nasprotje \u2013 kakor obstaja na eni strani la\u017e in na drugi resnica. Ni polovi\u010dne la\u017ei in ni polovi\u010dne resnice. A cena za to spoznanje je najve\u010dkrat zelo velika \u2013 a boga o\u010ditno ni mo\u017eno zavrniti. Sledi The Directories<\/em>, nekak\u0161na pulzivna medigra, ki pa v film vna\u0161a nekaj dinamike in sodobnej\u0161e, skoraj popularne melodike. Njen razvoj je predvidljiv \u2013 Keep Silent<\/em>. To je edino, kar lahko ustvarja resnico la\u017ei, ki se jo plete \u0161e dve tiso\u010dletji in na kateri je nastal Vatikanski imperij. Glasba se osredoto\u010da tako reko\u010d na en sam ton, ki je nekak\u0161no osi\u0161\u010de melodi\u010dnega dogajanja, sredina te\u017eav. Temu sledi tudi Summer Investigation<\/em>, ki z nekaj dodatnimi ritmi popestri sicer monotono prelaganje papirjev in iskanje mo\u017enosti. Elegi\u010dna in nekoliko pretresljiva, sicer pa dokaj tipi\u010dna je melodija The Children<\/em>, kater se Shore posveti v vseh svoji maniri. Padajo\u010da melodija je kot upanje, ki z leti plahni, njena dur-mol kombinacija pa nihanje med pravico, resnico in ob\u010do la\u017ejo. Sledi Pressure of the Church<\/em>, glasba, ki se ni mogla izogniti oddaljenemu zvoku in reminiscenci mo\u0161kega vokala, kakor zborovske cerkvene mantre, temnega odzvena preteklosti. Tudi The Sealed Documents<\/em> se pojavi in izzveneva v tem duhu, saj se skupina novinarjev o\u010ditno bli\u017ea nevarnemu robu, nabru\u0161enim politikom in pravnikom, za katerimi pa stojijo cerkveni veljaki, ponovno pripravljeni pognati inkvizicijsko kolesje. Del The Globe Newsroom<\/em> je skoraj \u017ealostinka, iz katere veje nekaj nemo\u010di in nekaj obupa vseh, ki so v delu vlo\u017eili toliko osebnega truda, da jim je le-to popolnoma spremenilo ritem lastnega \u017eivljenja.<\/p>\n Courthouse<\/em> odpira stare klavirske teme in rane, se vrtin\u010dni okoli samega sebe in prepoznava glasbeni utrip enosti, po eni strani spokojnosti, po drugi pa ujetosti v nemogo\u010de kombinacije izjav, pri\u010devanj ter la\u017ei, ki so postale resnice. \u0160ele Practice and Policy <\/em>poka\u017ee na nekaj ve\u010d dinamike in ritmi\u010dne vznesenosti in samo upamo lahko, da se bo ta energija lahko prenesla naprej v najbolj oddaljene in mra\u010dne kote vseh, ki so bili s strani cerkve tako ali druga\u010de \u017eivljenjsko izigrani, pohabljeni in uni\u010deni. Ko govorimo o odgovornosti najvi\u0161jih dostojanstvenikov, je vsekakor pri\u010dakovati znano aroganco, odklonilnost in zavezanost skupnosti. Tako pa City on the Hill<\/em> poka\u017ee na Boston kot na prvi domino, ki mora o\u010ditno pognati v padanje \u0161e kak\u0161nega. Sledi Pain and Anguish<\/em>, kar je resni\u010dno trpka in v sebe zaprta klavirska meditacija na \u0161tirih tonih, notori\u010dno ponavljajo\u010dih se sekvencah, ki se nikakor ne morejo osvoboditi svojih strahov, fantazem in po\u0161kodb duha. Kako je mo\u017eno zavrniti boga? Temu sledi zato del Night Mass<\/em>, odre\u0161ilna melodija iz dela The Children<\/em>, ki na neki na\u010din preglasi temno glasbeno zgodbo.<\/p>\n Film kon\u010duje z zadnjima deloma partiture: Delivering the News<\/em>, ki se brez velike pompoznosti poda v zgodbo zvo\u010dne pripovedi, vezano na klavirsko igro samega za\u010detka, polno drobnih glasbenih fraz, s katerimi se tke podlago mo\u017ene resnice. In za zaklju\u010dek nekoliko katarzi\u010dni glasbeni optimizem, predstavljen v naslovu The Story Breaks<\/em>, z upanjem in dolo\u010denim svetlim zanosom obarvana glasba, ki pa v svojem zaklju\u010dnem delu potone v klavirsko elegijo, sestavljeno iz melodije The Children<\/em>. Shore nam pove, da vsaj glasba ni pozabila, kje je jedro premi\u0161ljevanja za bolj\u0161 svet. Za Pogumni novi svet (Brave New World<\/em>) \u2013 kakor je leta 1932 \u017ee zapisal Aldous Huxley. Morda je bil celo nekoliko preve\u010d optimisti\u010den \u2013 prav tako, kakor George Orwell v svojem 1984<\/em>.<\/p>\n Mi namre\u010d sedaj \u017eivimo oba romana: vendar v nekoliko poslab\u0161anih, slabo vezanih in z mnogimi napakami tiskanih izdajah.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/V-\u017eari\u0161\u010du_2-600x323.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/V-\u017eari\u0161\u010du_3-600x428.jpg\")
<\/a>Film V \u017eari\u0161\u010du<\/em> je izredna pripoved o tem. A je nadvse pomemben, kar prihaja v kinematografe prav v \u010dasu, ko bodo kr\u0161\u010danske sredine obujale svoje pomladno obredje, slavile velikono\u010dne zajce, barvale jajca in \u0161e naprej lagale ljudem dobre volje. Zanimivo je, da film V \u017eari\u0161\u010du<\/em> nosi kar 6 nominacij za oskarja \u2013 \u0161koda, da ne za glasbo. Naredil jo je namre\u010d Howard Shore, znanec in dobitnik zlatih kipcev za glasbo v preteklosti. Torej \u2013 za kaj pravzaprav v filmu sploh gre. To je zgodba o resni\u010dnih novinarjih, ki so za svojo raziskavo prejeli Pulitzerjevo nagrado, prikazuje pa dolgoletno delo skupine preiskovalcev \u010dasopisa Boston Globe, ki so se lotili razkrivanja obto\u017eb o zlorabah mladoletnikov v katoli\u0161kih institucijah. Kljub pomanjkanju denarja in na\u010drtnem zanikanju odgovornih, se odlo\u010dni novinarji prebijajo preko gore arhivskega gradiva in birokratskih ovir, razkritje resnice in prekinitev molka pa o\u010drni najvi\u0161je predstavnike cerkve, pravnike in politike po vsem svetu. V filmu igrajo Michael Keaton (Walter Robinson – Robby), Mark Ruffalo (Mike Rezendes), Rachel McAdams (Sacha Pfeiffer), Liev Schreiber (Marty Baron), Brian D’Arcy James (Matt Carroll) in Stanley Tucci (Mitchell Garabedian). Resni\u010dna zgodba je povzro\u010dila krizo v eni najstarej\u0161ih institucij na svetu, a kakor lahko vidimo, ni zaleglo. Vse to je tedaj spro\u017eilo val razkritij po vsem svetu, saj je film prikaz ene najve\u010djih zlo\u010dinskih zgodb sodobnega \u010dasa, kjer so na drugi strani zakona katoli\u0161ke ustanove, velika mati cerkev, mnoge pravne in vladne ustanove, posamezniki in in\u0161titucije. A psi so lajali, vojaki so padali, karavana pa je \u0161la naprej enako, kakor \u017ee dva tiso\u010d let.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/V-\u017eari\u0161\u010du_4-600x321.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/V-\u017eari\u0161\u010du_5-600x338.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"