{"id":139,"date":"2010-06-02T13:00:33","date_gmt":"2010-06-02T11:00:33","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=139"},"modified":"2013-02-12T11:11:43","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:43","slug":"hypnagogic-pop-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=139","title":{"rendered":"Hypnagogic pop"},"content":{"rendered":"

V naslovu naveden termin je v lanski avgustovski \u0161tevilki revije The Wire<\/em> izna\u0161el \u2013 kot pred tem npr. tudi termin New Weird America<\/em> \u2013 glasbeni kritik David Keenan<\/em>. Vanj ume\u0161\u010da trojico najbolj izrazitih bendov, The Skaters<\/em> \u2013 dvojec, ki ga sestavljata James Ferraro<\/em> in Spencer Clark<\/em> \u2013, Pocahaunted<\/em> (iz katerega je tekom lanskega leta izstopila Bethany Constantino<\/em> in sedaj z Bobbom Brunom<\/em> igra v Best Coast<\/em>) ter Emeralds<\/em>. Po Keenanu zgoraj na\u0161teti bendi \u00bbplavajo nekje za nojzom in proti dreampop halucinacijam osemdesetih\u00ab<\/em>.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Vir: http:\/\/thelightthatfailed.blogspot.com\/2010\/05\/lamborghini-crystal-dial-747-creepozoid.html<\/figcaption><\/figure>\n

Kovanje terminov je postopek, pri katerem se a priori<\/em> pri\u010dakuje mno\u0161tvo pozitivnih in negativnih odzivov, toda pri skovanki hypnagogic pop<\/em> je ljudstvo, sode\u010d po odzivih na internetnih blogih \u2013 ki so glavni vir informacij za tu predstavljeno sceno \u2013 nad to novostjo povsem razo\u010darano. Termin se v skoraj celotnem letu obstoja vob\u010de ni prijel, razloge pa gre iskati predvsem v dejstvu, da je skovan povsem umetno. Nekateri internetni \u2013 in s tem anonimni \u2013 uporabniki govorijo celo o Keenanovi \u017eelji po bolj\u0161i prodaji lastnih cedejev (pri zalo\u017ebi Volcanic Tongue<\/em>), a bi se takim argumentom sam rad izognil. In kaj menim s tem, da je skovan umetno? Dvojica naravno-umetno seveda tu ni v precepu; gre v bistvu za vpra\u0161anje smotrnosti ozna\u010devanja ne\u010desa, kar se tako bistveno razlikuje med seboj, ali raje, kar v utemeljitvi samega pojma pravzaprav ne najde skupne to\u010dke, kaj \u0161ele, da bi si \u017eelelo tak\u0161no predal\u010dkanje.<\/p>\n

Keenan v \u010dlanku ustvari svoj teoretski temelj predvsem na glasbi Jamesa Ferrara in Spencerja Clarka, \u010dlanov dvo\u010dlanskega benda The Skaters, in filozofiji, natan\u010dneje teozofiji P. D. Uspenskega<\/em>, kjer o hypnagogic popu na za\u010detku govori kot o \u00bbpop glasbi, ki je priklicana skozi spomin spomina\u00ab. Spomin spomina je kopija kopije, hipnagogi\u010dne planjave pa se gibajo med bdenjem in spanjem, so cone, kjer se napol sli\u0161ane stvari in halucinacije vtkejo v strukturo sanj, za katere je Uspenski govoril, da so portali do znanja, do v\u00e9denja. Ferraro (\u010dlan The Skaters, ki pa kot dvojec \u017ee od 2008 ni izdal ni\u010desar) pravi, da \u010dlove\u0161ka kultura obstaja znotraj resni\u010dno globokega sistema starodavnega simbolizma in \u010dlove\u0161kih arhetipov. V plejadi Ferrarovih citatov se bralec pri katerem od njih prisiljeno namuzne, mene\u010d, da gre za komercialno pretiravanje, da gre za alter natolcevanje ali preprosto za ustvarjanje lastnega \u2013 Ferrarovega \u2013 imid\u017ea skozi ekscentri\u010dne izjave; \u010de je tako, bi temu povsem legitimno rekli tipi\u010dni potujevalni u\u010dinek<\/em>, po u\u010denjih <\/em>ruskega formalista \u0160klovskega<\/em>. A ne mene\u010d se za to sta se Ferraro in Clark za svoj glasbeni svet odlo\u010dila vzeti simbole od kriti\u010dne javnosti pozabljene\/zapostavljene mainstreamovske kulture osemdesetih, do katere javni okus \u2013 zavoljo njegove neresni\u010dnosti<\/em>, ali raje, zavoljo ideje javnega okusa, da je ta kultura izumetni\u010dena, neresni\u010dna<\/em> \u2013 goji a priori negativen odnos. Prav tu pa sta Ferraro in Clark na\u0161la prostor za lastno udejstvovanje ali, kot z obilico patosa pravi Keenan, \u00bbprostor, kjer le\u017ei prilo\u017enost za popolno ustvarjalno svobodo\u00ab.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Nova glasba ameri\u0161kega zahoda, glasba, ki je sam ne \u017eelim poimenovati hipnagogi\u010dni pop, temve\u010d mi to poimenovanje slu\u017ei kot zasilni ali delovni termin, ali raj\u0161i, ki tudi sami glasbi slu\u017ei kot zasilni termin, \u010de vemo, da se je estetika glasbe za Keenana paradigmatskih bendov zgolj v letu osorej ob\u010dutno spremenila, izhaja iz nojzerske DIY-scene. Medij glasbe ni uradna cedejka ali elpejka, temve\u010d cd-r (zape\u010den cd) in kasete, ki pridejo v kompletu z li\u010dno izdelanim ovitkom, najve\u010dkrat \u2013 sploh pri Ferraru \u2013 \u010drno-belo prefotokopiranim. Borut Savski<\/em> je nekje izjavil \u2013 tu ga konkretiziram in po svoje interpretiram \u2013, da se je nojz iz za\u010detne dadaisti\u010dne nastavitve, kjer je subverzivni element \u017ee nojz sam, izrodil (brez negativnih konotacij) v hibridno megastrukturo, v kateri bi morali lo\u010devati razli\u010dne <\/em>odtenke, razli\u010dne<\/em> pod\u017eanre nojza. Njegov obseg ni ve\u010d zgolj obseg \u0161uma, temve\u010d se \u017ee pri obravnavanju dana\u0161njih najbolj vidnih izvajalcev takozvanega ameri\u0161kega nojza \u2013 po mojem so to Yellow Swans<\/em>, Aaron Dilloway<\/em>, Sick Llama, John Olson<\/em> in drugi, z zalo\u017ebami Fag <\/em>Tapes, American <\/em>Tapes itd. \u2013 lahko prav razvidno opazi njihova razli\u010dna naravnanost in druga\u010dna percepcija raziskovanja in eksperimenta znotraj ob\u010de prisotnega \u017eanra noise.<\/p>\n

\"\"<\/a>
JAMES FERRARO, Vir: http:\/\/www.erg.be\/erg\/spip.php?article812<\/figcaption><\/figure>\n

Estetika hipnagogi\u010dnega popa, ali raje The Skatersov, je estetika osemdesetih, estetika ki\u010da, prevelikih olep\u0161av, tedaj \u017ee postmodernih hipijev in estetika \u010distega in izpiljenega zvoka \u2013 ki je \u0161el z roko v roki z izpiljeno podobo, tako ovitkov albumov kot izvajalcev samih \u2013, presajena skozi sito v\u00e9denja nojza. Osemdeseta so glasbo ponaredila, pove\u010dala \u017eeljo po transcendentalnem fiksu, ki se je v dobi kazal kot \u017eelja po hitri spiritualnosti \u2013 iz tistega \u010dasa so tudi zametki prvega njuejd\u017eovstva \u2013 in \u017eelja po telesni izpopolnjenosti, ta pa je rezultirala v plasti\u010dni kirurgiji in obilici fitnes salonov. Pri Jamesu Ferraru \u2013 po Keenanu najbolj zglednem primeru hipnagogi\u010dnega popa \u2013 gre za izrazito postmoderno strukturo, kjer je pretiravanje \u2013 tudi 30-minutno loopanje istega petnajstsekundnega sempla z razli\u010dno podlago \u2013 in uporabljanje starih form ne ve\u010d toliko poklon \u017ee obstoje\u010demu kot \u017eelja po novem, predvsem novem do\u017eivetju, \u010de ne moremo mimo dejstva, da gre pri uporabljenem za \u00bbstaro\u00ab tradicijo. Ferraro in Clark ne uporabljata semplov, vsaj strogo glasbenih ne, ki bi prihajali iz osemdesetih, temve\u010d uporabljata opremo, ki prihaja iz tistega \u010dasa, torej klaviature, efekte in radiokasetarje, imenovane boomboxi<\/em>. S pomo\u010djo teh izgradita glasbeni svet, sli\u010den ne\u010demu znanemu, \u017ee sli\u0161anemu.<\/p>\n

James Ferraro \u2013 dejstvo je, da Spencer Clark v zadnjem letu ni izdal ni\u010desar \u2013 je konec lanskega leta izdal osmerico cedejev v seriji The Summer Headrush series, <\/em>kjer je na vsakem izmed izdanih cd-r-jev tendenca proti preteklosti jasna. Gre za albume Rerex 1<\/em> in Rerex 2<\/em>, na katerih preigrava njuejd\u017eovsko lo-fi glasbo, katero smo sli\u0161ali \u017ee na Marble Surfu<\/em> (2008); pri albumih Body Fusion<\/em> 1<\/em> in 2<\/em> lahko ob\u010dutimo tema\u010dnej\u0161i zven, zvene\u010d podobno Popol Vuhovemu<\/em> soundtracku za Herzogovega Aguirreja<\/em> ali Herz aus Glass<\/em>, na katerem lahko sli\u0161imo obilico nizkozvene\u010dih dolgih tonov in pravlji\u010dnih zvon\u010dkov; najbolj zanimiv pa je Wild World<\/em>, na katerem Ferraro za\u010dne intenzivno vklju\u010devati ko\u0161\u010dke govora \u010dlanov kulta Nebe\u0161ka vrata, ko ti govorijo o skupinskem samomoru, in uporabljati zgodovinsko izpri\u010dane artefakte iz osemdesetih, ki se me\u0161ajo z umetno starano glasbo, ki pa se, paradoksalno, po mnenju kritikov v\u010dasih sli\u0161i, kot da bi prihajal iz oddaljene prihodnosti, prihodnosti Blade Runnerja<\/em> in podobnega.<\/p>\n

Pocahaunted, za razliko od The Skaters, \u017ee tehni\u010dno ne uporabljajo istih in\u0161trumentov za doseganje vsaj v strukturi podobnega zvoka, njihova estetika pa se vsekakor ne ve\u017ee na osemdeseta leta, temve\u010d se njihova podobnost s Skatersi ka\u017ee predvsem v trans vzbujajo\u010dem ponavljanju istih vzorcev, ki pa svoje vzore i\u0161\u010dejo predvsem v folk glasbi in psihedeli\u010dnem rocku sedemdesetih in celo hipijevski generaciji poprej.<\/p>\n

Poleg povedanih bi lahko v zgoraj opisani razvoj uvrstil \u0161e Belgijca Dolphins in the future<\/em> in Orphan Fairytale<\/em>, ameri\u0161ke Emeralds, P.A.R.A. <\/em>in Washed Out<\/em>, vendar gre pri vseh omenjenih za odklon od hipnagogi\u010dnega popa, \u010de se temu izrazu sploh pustimo zavesti.<\/p>\n

\"\"<\/a>
WASHED OUT, Vir: http:\/\/stereogum.com\/80591\/new_washed_out_-_feel_it_all_around\/mp3s\/<\/figcaption><\/figure>\n

Sam bi se ob vsem povedanem raj\u0161i odlo\u010dil za kak\u0161no splo\u0161nej\u0161e ime ali zgolj oznako, bodisi da pri tem igra glavno vlogo estetika postmodernizma bodisi estetika vzbujanja transa, vsekakor pa je hypnagogic pop preve\u010d okorna in diletantska oznaka nekega \u017eanra, neke smeri ali, \u0161e najbolje, nekega razvoja<\/em>, ki v svoji raznovrstnosti ka\u017ee bore malo skupnega, skupnega vsaj na tehni\u010dni ravni izvedbe. Izvedba sama pa privede do samosvoje koncepcije poslu\u0161alca, v kateri je tudi vzbujanje transa vezano zgolj na poslu\u0161al\u010devo do\u017eivljanje trenutnega zvoka. Sam sem vsekakor na strani iskanja partikularnega v splo\u0161nem, pri \u010demer pa oznake ne pripomorejo prav veliko, \u010de niso interpretirane in obenem v vsaki novi interpretaciji (nujno!) dekonstruirane. Hypnagogic pop je povsem legitimna oznaka, dokler je sprejeta z distanco in budnim u\u0161esom poslu\u0161alca, ki opazi, da je hypnagogic pop oznaka zgolj enega benda iz tako raznovrstne smeri, da ga kot ob\u010de veljavnega termina ne gre uporabljati.<\/p>\n

James Ferraro: LAMBORGHINI CRYSTAL – LIVE AT UPSET THE RHYTHM
\n<\/embed><\/object><\/p>\n

Pocahaunted
\n<\/embed><\/object><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Hipnagogi\u010dni pop je novo lo-fi gibanje, ki je iz\u0161lo iz nojza, postmodernizma, svoje lovke pa \u0161iri po celem svetu.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":140,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-139","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=139"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/139\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6198,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/139\/revisions\/6198"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}