Carol <\/em>\u00a0(Todd Haynes, glasba Carter Burwell, 2015)<\/p>\n Pravzaprav ni bli\u017enjic do nobenih stvari, ki nam v \u017eivljenju kar koli pomenijo. Za vsako je potrebno nekaj \u017ertvovati, nekaj izgubiti, privoliti v kompromis \u2013 in na koncu tudi nekaj pozabiti. Res pa je, da \u017eeli dana\u0161nji \u010das prikazati mo\u017enosti, kakor da to ni ve\u010d potrebno. To pomeni, da \u017eeli prepri\u010dati, da je mo\u017eno priti do skrajnih u\u017eitkov, lepot in spoznanja tudi nekako na hitro, po bli\u017enjicah in sploh na preprost na\u010din. Samo prave ljudi je potrebno poznati, pa dovolj denarja je potrebno imeti \u2013 in \u017ee je vse mo\u017eno. Morda to res dr\u017ei, a le za nekaj \u010dasa. Ker je to iluzija o \u017eivljenju, kakr\u0161nega bi \u017eeleli, da je. Vendar ni in nikoli ne more biti. Sploh ni \u010dudno, da je film Carol nominiran za kar 6 oskarjev, saj posega po izredno ob\u010dutljivi tematiki, ob tem pa ga je naredil \u0161e re\u017eiser, ki ga poznamo \u0161e najbolj po njegovi drami Dale\u010d od nebes<\/em> (Far from Heaven<\/em>, 2002; kjer je glavno vlogo prevzela Julianne Moore) in za katero je bil tudi nominiran za zlati kipec. Sicer pa je film Carol <\/em>britansko-ameri\u0161ka romanti\u010dna drama, ki temelji na romanu The Price of Salt<\/em>, ki ga je napisala Patricia Highsmith. Zgodba se odvija v New Yorku leta 1952 in prikazuje mlado fotografinjo ter njeno razmerje s starej\u0161o \u017eensko, ki prestaja naporno lo\u010ditev. \u017denski imata zelo razli\u010dni porekli. Norme tistega \u010dasa so zanju velika ovira, vendar druga drugo nezadr\u017eno privla\u010dita. Therese Belivet, mlada \u017eenska v srednjih dvajsetih, dela v manhattanski veleblagovnici in sanja o bolj\u0161em \u017eivljenju, ko spozna Carol (Cate Blanchett), privla\u010dno \u017eensko, ujeto v zakon brez ljubezni. Med njima takoj presko\u010di iskrica, nato pa se nedol\u017enost prvega sre\u010danja zabri\u0161e in njuna povezanost se poglobi. Ko se Carol osvobodi zakonskega jarma, za\u010dne njen nekdanji mo\u017e Harge (Kyle Chandler) dvomiti, da je sposobna mati, saj se razve za njeno razmerje s Therese in za tesen odnos z najbolj\u0161o prijateljico Abby (Sarah Paulson). Glasbo je napisal Carter Burwell (rojen 1955) in mu je tole prva nominacija za oskarja za originalno partituro.<\/p>\n Glasbo k temu filmu je prispeval Carter Burwell, filmski komponist bratov Coen, njegov glasbeni podpis pa ve\u010dkrat najdemo tudi pri re\u017eiserju Spike Jonzeu in nekaterih drugih bolj ali manj uspe\u0161nih projektih \u2013 tudi z Billom Condonom je \u017ee sodeloval, sedaj pa je svoje delo prekri\u017eal \u0161e s Toddom Haynesem. Med opaznej\u0161imi partiturami Cartera Burwella so zagotovo Storyville<\/em> (Mark Frost, 1992), Nevarna \u017eenska<\/em> (A Dangerous Woman<\/em>, Stephen Gyllenhall, 1993), Fargo<\/em> (Joel in Ethan Coen, 1996), Bogovi in po\u0161asti<\/em> (Gods and Monsters<\/em>, Bill Condon, 1998), Biti John Malkovich<\/em> (Being John Malkovich<\/em>, Spike Jonze, 1999), Ni prostora za starce<\/em> (No Country For Old Man<\/em>, Joel in Ethan Coen, 2007), Pravi pogum <\/em>(True Grit<\/em>, Joel in Ethan Coen, 2010) ter Peta veja oblasti<\/em> (The Fifth Estate<\/em>, Bill Condon, 2013). Paritura za Carol <\/em>pa ga postavlja delno v novo lu\u010d \u2013 predvsem zaradi izbora glasbenega tkiva in izraza. Poglejmo in poslu\u0161ajmo, kako je s tem.<\/p>\n Naslednji del se imenuje Christmas Trees<\/em>, gre pa za \u017ee omenjeno glasbeno kontemplativnost in spoznavanje minljivosti, kar bi lahko preko godalnih figur, ponavljajo\u010dih se pravzaprav preko celotne kompozicije, razumeli tudi kot ujetost v spomin, sanje in \u017eelje. Ampak \u2013 saj bo\u017ei\u010d je dejansko vse to, a ne? \u0160e najbolj pa ujetost. Naslednji glasbeni stavek ima naslov The Train<\/em>, kar daje Burwellu ponovno mo\u017enost uporabe igranja z odmevom, kakor bi bil pred na\u0161imi u\u0161esi dialog. Vendar dialog, ki ga vodi za\u010darana Echo, pogovor kot odmev in kot nesposobnost kreiranja svojega lastnega zvoka, svojega jaza in \u017eelj\u00e1. Tako je klarinet, skupaj s klavirjem, glavni protagonist zgodbe, ki se kaden\u010dno vedno nekoliko obesi, malodane izvisi nad globokim tonom kontrabasa. Tudi del z naslovom Packing<\/em> nam ne ponudi prav mnogo novega, vendar v svoji klavirski intimi poi\u0161\u010de najvi\u0161je tone in nas ogovori kot poslu\u0161alce in gledalce, ki moramo znati razbrati mo\u010d in nemo\u010d odlo\u010ditve, trpkosti bli\u017eine, ki hrepeni po svoji realizaciji. Tisi, ki bodo \u017eeleli videti film kot problem istospolnega odnosa, lezbi\u010dnega iskanja lastne identitete, bodo seveda za\u0161li. Misliti in do\u017eiveti ga je mo\u017eno le kot vpra\u0161anje ljubezni do Drugega, do tega, ki nas zrcali in ponudi toplo zavetje na\u0161ih travm, misli in oto\u017enosti. Res pa je, da so v tem svetu tega morda \u017eenske \u0161e najbolj sposobne. Po\u0161kodbe, ki jih dobiva iz dneva v dan \u0161ovinisti\u010dni mo\u0161ki svet, postajajo vedno bolj dru\u017ebeno nevarne, mo\u0161ki pa nebogljeni ujetniki kapitala, fitnesa, kravat, ban\u010dnih ra\u010dunov, poslovnih kov\u010dkov, uniformiranosti in lastnih travm. Del z naslovom Lovers<\/em> odpre pravzaprav vse glasbene kanale, omogo\u010da poslu\u0161alcu, da vstopi v svet rahlosti in rahlo\u010dutnosti ter se zave pomanjkanja le-tega v vsakdanjem svetu, izven magije filmske slikovne in zvo\u010dne pripovedi. Tudi Gun<\/em> je postavljen v koncept filma, s svojimi temnimi, basovskimi toni pa Burwell orisuje tema\u010dno plat \u010dlovekovih misli, nagona \u017eivljenja in smrti. Ko se pojavi Over There<\/em> imamo ob\u010dutek, da smo iz najhuj\u0161ega \u017ee splavali, vendar je trpkost tega glasbenega stavka prekrita s harfo, ki pa nas ho\u010de o\u010darati do te mere, da zaupamo njenim rahlim, trzajo\u010dim tonom. Kakor bi (\u017ee) hoteli sli\u0161ati konec. Vendar ga \u0161e ni. Sledi Visitation<\/em>, nekak\u0161en glasbeni povzete uvod, ki pa se logi\u010dno nadaljuje v To Court<\/em> tako, da skoraj ne prepoznamo prehoda. Tudi del z naslovom Letter<\/em> je postavljen v podobno glasbeno vzdu\u0161je, celotno pripoved pa prevzameta klavir in njegov nadvse subtilni odmev: pismo, kot samogovor, kot odmevanje na\u0161ih misli in hrepenenj, v katera zavijamo upanje. Burwell se je o\u010ditno res ukvarjal z razumevanjem prostorskega dojemanja odzvanjanja, saj dobimo ob\u010dutek po\u010dasnega prehajanja skozi film, ki nam pu\u0161\u010da in dopu\u0161\u010da nenehni ob\u010dutek velikosti glasbenega dogajanja, malodane katedralski odmev sicer kratkih glasbenih fraz, vzdihov in izdihov. Del The Times<\/em> se prevesi v konkretnej\u0161e in nekoliko bolj odlo\u010dne harmonije in tone, spremeni pa se tudi ritmika celotne skladbe.<\/p>\n Tukaj je \u0161e izraziti Reflections<\/em>, ki nas zaziba nazaj v omamo pri\u010detka in sugestije, kar se nadaljuje v Crossing in prav Burwellovsko zaklju\u010duje v The End<\/em>, v klavirski alegoriji celotne zgodbe. V filmu sli\u0161imo tudi smiselno postavljene glasbene citate, ki s svojo prisotnostjo dopolnjujejo pa\u010d tisto, kar ni bilo vedno na platnu izre\u010deno \u2013 in prav res dobro pa je to, da gre za izredno stare popevke, ki dajejo filmu \u0161e dodaten patos \u010dasovnega odmika. Tako sli\u0161imo Willow Weep For Me,<\/em> pa Don’t Blame me<\/em>, Peg of My Heart<\/em> in These Foolich Things<\/em> (Vince Giordano in The Nighthawks, 1932-1941), nesmrtne Why Don’t You Believe Me<\/em> (Patti Page), Slow Poke<\/em> (Pee Wee King) in za piko na i<\/em> \u0161e No Other Love (Jo Stafford). In \u010de ob vsem tem \u0161e kdo re\u010de, da je nostalgija samo za \u017eenske, potem ne razume, kaj pomeni nekoga resni\u010dno imeti rad.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Carol_2-600x378.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Carol_3-600x302.jpg\")
<\/a>Celotna partitura ima 24 delov, med katerimi zagotovo nekateri izstopajo na ta na\u010din, da so resni\u010dno vredni nominacije, ostali pa so ve\u010d ali manj dobri, predvidljivi in u\u010dinkoviti. Prvi del se imenuje Opening<\/em> in nam dejansko razka\u017ee glasbeno paleto, s katero kasneje Burwell tudi razpolaga. Zvok klarineta, oblita godala in vsekakor klavir, so temeljni aduti, na katere se glasba v tem filmu naslanja \u2013 in na katere je skladatelj stavil. Ker gre v osnovi za izredno intimno in trpko opisano pot \u017eenske, ki spoznava v sebi ve\u010d ljubezni, kakor jo je bil sposoben videti in sli\u0161ati njen mo\u017e, je tudi glasba ve\u010d ali manj obrnjena vase, v svojo kontemplacijo in iz\u017earevanje. Drugi del ima preprost naslov Taxi<\/em> in je kratka in u\u010dinkovita glasbena ideja, postavljena v velik prostorski odmev, kakor bi Burwell hotel izgubljati stik s poslu\u0161alcem ter ga postaviti nekam dale\u010d v nevidni prostor. Tretji del partiture je To Carol’s<\/em>, kar je mogo\u010de najbolj dodelana klavirska idila celotnega filma, v katero se ujame sam karakter glaven vloge, pa tudi njeno globoko \u010dustvovanje, erotiziranje odnosa in vsekakor hrepenenje. Droben vokal, izgubljen v oddaljenem odmevu \u010dasa in prostora, je kakor klic sirene, da naj (Carol) vendar zapluje do otoka obljub. Sledi Datebook<\/em>, nekak\u0161en interludij celotnega glasbeno-filmskega pripovedovanja, saj s svojo motoriko spominja bolj na preigravanje, kakor pa na grajenje tematskih materialov.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Carol_4-600x350.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/Carol_5-600x345.jpg\")
<\/a><\/p>\n