![\"lizards\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/lizards-1.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
The Lounge Lizards : Big Heart (Live in Tokyo)<\/em><\/strong> (Island, 1986)<\/p>\n <\/p>\n Junija 1989 so The Lounge Lizards, bend iz newyor\u0161kega East Villagea, odigrali svoj edini koncert pri nas v ljubljanskih Kri\u017eankah na festivalu Druga godba. Precej velika re\u010d je bila, da kultni bend newyor\u0161kega downtowna prihaja muzicirat k nam. Ni slabo, se je \u010dvekalo in viselo v zraku, vsrkati nekaj avre tistega New Yorka, ki je kul, odbit, jebivetrski, alter\u0161minkerski, metropolitanski, nevarno privla\u010den, nekako blizu ob\u010dutenju tedanje Ljubljane. \u0160ef benda John Lurie je bil za zunanji svet poosebljenje newyor\u0161ke skuliranosti, druga\u010de pa glasbenik, igralec, slikar, filmski re\u017eiser, maneken, lik s scene, o katerem sta pisarila Village Voice<\/em> in New Yorker<\/em>, za njima pa so povzemali vsi, od francoskega trendovskega art tiska do angle\u0161kega glasbenega. Za seboj je imel vloge v slavljenih neodvisnih filmih Jima Jarmusha Stranger than Paradise<\/em> (1984) in Down by Law <\/em>(1986). Zanju je prispeval tudi filmsko godbo, za prvega skupaj z Jill Jaffe, za drugega s soigralcem v filmu Tomom Waitsom. \u017de v filmskem prvencu Permanent Vacation<\/em> je Jarmush Lurieju namenil vlogo osamljenega saksofonskega zblojenca, ki z glasbilom vandra po mestnih zakotjih in zavija v rog na vogalih.<\/p>\n The Lounge Lizards so bili izvrsten bend, ki je v svojo muziko vpletal tiste re\u010di, ki se jih je tedaj pogre\u0161alo v sodobnem jazzu in rocku, a ni bil ne jazzovski, ne rockovski bend, niti ni igral jazz-rocka. Kritik New York Timesa<\/em> Robert Palmer je o njih zgodaj povedno zapisal (in to so tedaj povzemali vsi po vrsti), da so samosvoje zakoli\u010dili teritorij, ki se razteza zahodno od Charlesa Mingusa in vzhodno od Bernarda Herrmana, kar je bil huronski kompliment in znamenje, da je raznovrstna godba boemskega downtowna na velika vrata vstopala tudi v osrednji liberalni ameri\u0161ki \u010dasnik in javnost. Precej \u010dudno bi bilo, \u010de kritikovo uho ne bi zaznalo posebnosti njihove muzike.<\/p>\n Za seboj so imeli drzni amaterski prvenec The Lounge Lizards<\/em> iz leta 1981, ki je bil blizu kaoti\u010dnemu kreativnemu izrazu bendov kratkotrajnega no wavea <\/em>(a je to sled tonska produkcija slavnega Tea Macera, zlasti stalno kitarsko drobljenje \u010drepinj Arta Lindsaya, zvedla na barviti koloristi\u010dni \u0161ok efekt); zatem \u017eivi album iz leta 1982, ki se je dejansko \u2013 povpre\u010dno in s slab\u0161o vmesno postavo \u2013 loteval jazza, a je s tem padel v jazzovski svet in festivalski pogon v Evropi. Gradivu tedaj glasbeni\u0161ko niso bili kos, \u010deprav se je Lurie precej izvirno loteval Monka, a manj kot na prvencu, kjer so ga res predrzno razstavljali in poenostavljali. Sledil je kratek premolk in potem je po\u010dilo z Big Heart <\/em>(1986), s posnetki s koncerta v Tokiu, in leto zatem \u0161e z izidom studijskega albuma No Pain For Cakes <\/em>(1987). Jasno je bilo, da je bend v novi postavi spet po\u0161teno zadihal, stopil skupaj, opustil zgodnje simpati\u010dno jebivetrstvo in sarkazem in za\u010del snovati prav originalno godbo, ki je imela mo\u010dan podpis bratov Lurie, Johna in Evana, a tudi kolektiva. Nor\u010dij in prevratni\u0161ki opona\u0161anj je bilo konec, bend je bil koncertna atrakcija, zares mo\u010dan, divji, subtilen, poln dovtipov in predelav razli\u010dnih muzik in njihovih ob\u010dutenj v novi podobi, nikoli poceni.<\/p>\n Vrnimo se k za\u010detkom. Lurie mi je v precej dolgem intervjuju pred ljubljanskim koncertom o njih povedal tole: \u00bbV \u010dasu od 1978 do 1980 si bil noter v sceni, \u010de nisi po\u010del ni\u010desar in si se potikal naokoli. \u010ce si kaj resnega po\u010del, sploh nisi bil kul. Kariera ni bila kul, prava stvar je bilo \u017euranje. Bil sem zvezda, ampak po\u010del nisem ni\u010d posebnega. Nobeden sploh ni vedel, da igram saksofon. Zavlekel sem se domov in igral solo vsak dan po nekaj ur. Ko smo potem igrali, so se odzvali:’O, moj bog, saj zares igra saksofon.’ \u010cim bolj\u0161a je bila muzika, manj popularni smo bili. Mar ni to \u010dudno.\u00ab<\/p>\n \u0160torija o tem, kako so v krogih zasloveli, je precej zlajnana. V njej so vse primesi pretiravanj, ki pa dovolj povejo o miljeju, kjer se je porajala, v tedanjem art-\u017eurerskem-klubskem-galerijskem svetu downtowna. Ta diskurz naklju\u010dnosti in lahko\u017eivosti rad prikriva, uti\u0161a realne ambicije, \u017eeljo po karieri, deluje kot slepilo in varovalka, iz katere se kujejo in zlagajo miti o za\u010detkih.<\/p>\n Lurie je \u017ee prej igral v nekaj skupinah, predvsem je snemal kratke eksperimentalne filme, skladal je glasbo z mislijo na dolgometra\u017eni film \u2013 nekak\u0161en soundtrack za pravi film, ki naj bi ga posnel: \u00bbRabil sem 50.000 dolarjev, kar je danes nula, takrat pa je to nekaj bilo. Zamisel je bila napisati glasbo in jo posneti. Z njo bi hodil k ljudem z denarjem in jim komentiral: zdaj se bo zgodilo tole, zdaj to. Naiven pristop. Potem me je nekdo vpra\u0161al, \u010de poznam kak\u0161en dober bend, ki bi za\u0161pilal kot predskupina orkestra Love of Life skladatelja Petra Gordona, tako, brez posledic, za sto dolarjev. In sem odgovoril: moj bend. Ki ga sploh nisem imel. Nisem bil nih\u010de, ljudje so me poznali zaradi filmov. Zbral sem bend prijateljev, tu je bil \u0161e brat Evan. Ta postava je imela \u0161esturno vajo, igrali smo glasbo, ki sem jo napisal za film. V klub so vsi pri\u0161li, ker so poznali mene in Arta Lindsaya. Naslednji dan smo bili v vseh \u010dasopisih. Kot veliki. A vse je bil \u0161tos. Potem smo zares za\u010deli.\u00ab<\/p>\n Odlo\u010dilno je bilo \u0161e nekaj drugega, ponovno prevzetna glava in izust. Po koncertu so Lurieja novinarji in prijatelji spra\u0161evali, kaj igrajo, in odgovoril je, da fake jazz<\/em>. Morda je bil izraz v nekem smislu celo dejstveno to\u010den, bil je ravno prav privihanega nosu in ne\u010dimrno nespo\u0161tljiv, usmerjen proti, toda spremljal ga je vso glasbeno kariero, ko se ni ve\u010d \u0161el \u00bbfejkane\u00ab sleparije, slabega posnemanja \u00bbprave stvari\u00ab, kar je bila nekak\u0161na licenca za lastno po\u010detje. Lurie je sicer v intervjuju opozoril, da je zares ob\u010dudoval samo dva benda s konca sedemdesetih \u2013 Jamesa Chancea in The Contortions (no wave) ter \u010drnski improvizacijski trio Revolutionary Ensemble z violinistom Leroyem Jenkinsom (iz krogov chica\u0161ke AACM).<\/p>\n Prvi album je bil zaradi produkcije in bolj\u0161ega glasbenega znanja precej bolj uglajena in urejena re\u010d kot njihovi nastopi, za katere pri\u010devalci (newyor\u0161ki glasbeni sopotniki) pravijo, da so za\u017egali ravno zaradi duela med Lindsayevim unikatnim strganjem kitare (ni je znal igrati, ugla\u0161eno po svoje jo je ritmi\u010dno zares rabil kot nekak\u0161no hrupno strgalo) in Luriejevim saksofonom, ki je spu\u0161\u010dal kratke, skopo odmerjene dramati\u010dne melodije z vibratom, pod\u010drtovalke emocij iz prizorov kak\u0161ne kriminalke. (Zlobnej\u0161i znajo opravljivo pripomniti, da se je ta duel vodil tudi, ko je \u0161lo za osvajanje \u017eenskih src.) Lurie je s \u010dasovne distance samokriti\u010dno ocenil, da so se mu po poslu\u0161anju albuma zdeli pretenciozni, polni pretiravanj in odve\u010dnih gest.<\/p>\n Vseeno ne gre spregledati hrupne, vihrave otro\u0161kosti pri ravnanju s komadi in izkoristka in\u0161trumentarija (Evan na orglah in rockovska ritemska sekcija, Steve Piccolo in Anton Fier), ki je med drugim dala nalezljivo zvit komad, kakr\u0161en je \u00bbDo The Wrong Thing\u00ab – naslov povzema neizre\u010deni credo scene, pravzaprav vsake glasbene srenje, ki i\u0161\u010de noviteto, nov izraz in se pri tem opira na vse \u017eivo.<\/p>\n Kakor re\u010deno, bend je razpadel, Lurie ga je sestavljal in dejansko sredi osemdesetih za nekaj \u010dasa na\u0161el razmeroma stalno postavo, ki je po viharnem za\u010detku druga “prava” postava The Lounge Lizards. Zrelej\u0161i in glasbeno iztanj\u0161ani, avtorsko mo\u010dnej\u0161i Lurie je skupaj z Evanovim dele\u017eem vodil bend, ki je eden najmo\u010dne\u0161ih podpisov newyor\u0161kega glasbenega downtowna in njegove estetike. Morebiti so bili The Lounge Lizards celo njegov najbolj\u0161i bend \u2013 Alan Licht trdi, da so bili novi Jazz Messangers\/Bluesbreakers downtowna, klju\u010dna oporna in izhodi\u0161\u010dna to\u010dka za impro-sceno. (Kar velja dopolniti s tem, da sta \u010dlana te postave, Roy Nathanson in Curtis Fowlkes ustanovila skupino The Jazz Passengers, in vanjo privabila \u0161e tretjega \u010dlana, Marca Ribota.)<\/p>\n Big Heart<\/em> je dokument tega, kako dobri so bili v \u017eivo. V The Lounge Lizards so takrat muzicirali: John Lurie (saksofoni), Evan Lurie (klavir), Marc Ribot (elektri\u010dna kitara), Eric Sanko (elektri\u010dni bas), E. J. Rodriguez (tolkala), Roy Nathanson (saksofoni), Curtis Fowlkes (pozavna), Douglas Bowne (bobni).<\/p>\n Za njim so v isti postavi posneli \u0161e album Voice of Chunk <\/em>(1988), ki je po mojem najbolj\u0161i studijski album benda. Nekaj komadov z njega smo sli\u0161ali tudi v Ljubljani. Lurieju te njemu ljube postave ni uspelo obdr\u017eati, \u010deprav so se nekateri \u010dlani v bend \u0161e vra\u010dali, zato pa so se mu v devetdesetih priklju\u010devali drugi. Bend je bil pravi inkubator novih in novih downtownerjev, podobno kot Prime Time Ornetta Colemana. O tem pri\u010da dvojni \u017eivi album, posnet v Berlinu leta 1991.<\/p>\n The Lounge Lizards so res postali bolj jazzovski (bili so bolj\u0161i in\u0161trumentalisti), a obenem so bili bend z rockovskim oziroma funkovskim zagonom, ki se ni odpovedal eksperimentalni gesti, nenavadnim, sunkovitim domislicam; bili so poliritmi\u010dni, vedno navitega pulza in kolektivne igre kratkih, odrezavih pihalskih aran\u017emajev (Curtis Fowlkes je briljiral na pozavni prodornega, razko\u0161nega tona). Godben okvir je bil \u010dvrst, izvedba pa se je vedno zana\u0161ala na navdih v skupini. Glasbenih referenc in kratkih odvodov v njej je mrgolelo, toda kombinacija v tej postavi benda je bila izjemna. Na glasbo, ki je bila v stalnem dialogu z jazzom (in ni bila nikoli mainstream jazz), se \u017ee dolgo ni plesalo, na The Lounge Lizards se je. Ribotov kitarski solo v komadu \u00bbBig Heart\u00ab utrjuje pristop kitarista, ki no\u010de spadati nikamor, a vle\u010de iz rockovske, bluesovske, sprevr\u017eene punkovske in \u0161e kak\u0161ne zgodovine glasbila. Lurie pa je \u017ee mojster nenavadnih skladb – skopih miniatur, ki postanejo koncertni tour de force; z naslovi, ki so zafrkantski, v\u010dasih hoteno neumni, drugi\u010d bolj prijazne sorte. Bend z veliko za\u010detnico.<\/p>\n Po uspe\u0161ni predstavitvi na Japonskem in snemanju koncertnega albuma v Tokiu so naslednje leto tam ponovno nastopali, postava je skoraj enaka, to pot je bobnal Tony Moreno.<\/p>\n Najprej predstavljamo video naslovnega komada \u00bbBig Heart\u00ab, ki ga je re\u017eiral sam Lurie, posneli so ga leta 1987 na Sardiniji. Potem pa sledi posnetek iz Tokia iz leta 1987 na turneji ob izidu \u017eivega albuma\u00a0Big Heart<\/em>. Repertoar je podoben in \u0161ir\u0161i kot na posnetkih iz leta 1986. Jasno se poka\u017ee, kako mo\u010dan, \u017eiv in do konca uigran bend so bili The Lounge Lizards. To je (bilo) treba videti in sli\u0161ati.<\/p>\n <\/p>\n