Brooklyn<\/em> (John Crowley, glasba Michael Brook, 2015)<\/p>\n \u00a0 Razseljevanje, preseljevanje in potovanje \u2013 to je postal sedaj del na\u0161ega vsakdanjika, pred pol stoletja pa je to predstavljalo dejansko zamenjavo in spremembo vsega, kar smo poznali in pustili za seboj. Film Brooklyn<\/em> je posnet po nagrajenem romanu (Colm Toibin), spremlja pa \u017eivljenje mlade Eilis Lacey (Saoirse Ronan), katere srce se znajde razdvojeno med dvema kontinentoma in \u010dlovekoma. Leta 1952 mlada Eilis na sestrino pobudo zapusti rodno Irsko in odide iskat bolj\u0161o prihodnost onstran Atlantika. V prihodnosti se nadeja le polizanih igralcev ragbija, opravljanja v trgovini in slabega vremena. Ko ji prijazni duhovnik ponudi pla\u010dilo poti v Ameriko, takoj pripravi svoje skromno imetje, se s solzami v o\u010deh poslovi od mame in sestre ter se odpravi v Brooklyn. Tam najde \u017eare\u010de lu\u010di, vrstne hi\u0161e in kri\u010de\u010do samozavest. Za Eilis je to povsem drug svet. Po te\u017eavni vo\u017enji se v ZDA nastani v internatu in najde slu\u017ebo v veleblagovnici. Na plesu spozna zapeljivega Italijana Tonyja (Emory Cohen) in med njima se za\u010dnejo kresati ljubezenske iskre. Z njim spozna \u0161portne prireditve, Coney Island, testenine z omako in ljubezen. Nato se mora Eilis zaradi dru\u017einske tragedije vrniti na Irsko, pred tem pa se skrivaj poro\u010di s Tonyjem. Doma so vsi osupli, kako prefinjena je postala. Med s Michael Brook je sicer s svojim filmskim opusom ve\u010d kot petdesetih filmom \u017ee kar prisotno ime velikega platna, vendar se ga najprej lahko spomnimo kot skladatelja izpred nekaj let, ko je naredil glasbo za precej odmeven film z naslovom V divjino<\/em> (Into the Wild<\/em>, Sean Penn, 2007), dramo o resni\u010dnem tragi\u010dnem popotovanju mladega Chrisa MyCandlessa, ki po opravljeni diplomi ne vidi ve\u010d smisla \u017eivljenja v urbanem svetu. S podobno dramsko glasbo se je podal tudi v pripoved za film V vi\u0161avah<\/em> (Aloft<\/em>, Claudia Llosa, 2014), nekaj posebnega v njegovem filmsko-glasbenem opusu pa je partitura za misteriozno dramo Razbito<\/em> (Wrecked<\/em>, Michale Greenspan, 2010) \u2013 saj se je podal v druga\u010dne vode. Tokratna partitura za film Brooklyn ima kar 24 delov, pa je dobro, da nekaterim bolj natan\u010dno prisluhnemo.<\/p>\n Brook pri\u010denja film s predvidljivo uvodno glasbo, naslovljeno kar Opening Titles<\/em>. Predstavi nam subtilno orkestracijo, ki temelji na klavirski igri in v dialogu s klarinetom. Zanimivo dru\u017eenje se spoji \u0161e z violino, nekoliko Irsko obarvano melodiko in preprosto harmonsko shemo. Skoraj dovolj, da ori\u0161e vse, kar bo v filmu potreboval. Naslednji stavek ima naslov Packing for the Voyage<\/em>, torej nekak\u0161no glasbeno pripravljanje prtljage za na pot, ki povzema \u017ee pripravljene melodi\u010dne elemente samega za\u010detka. Brook nas nato popelje v glasbo z naslovom Seasick<\/em>, kar je mestoma celo komi\u010dno obarvana zvo\u010dna kulisa ob spoznavanju in \u010dutenju morske bolezni, s katero se mora mlada Eilis spoznati. Temu sledi Deck Discussion<\/em>, nekak\u0161ne predpriprava na vse, kar jo ima \u010dakati na novem kontinentu. Tudi Arriving in America<\/em> ne pomeni velikega glasbenega obrata, prej povzetek glavne teme uvoda, nato pa nekaj dodatnih nostalgi\u010dnih tonov violine in seveda nepogre\u0161ljivega klavirja. S tem bi lahko zaklju\u010dili prvi del glasbene zgodbe.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/Brooklyn_2-e1458122497191-600x418.jpg\")
<\/a><\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/Brooklyn_3-600x338.jpg\")
<\/a>tarimi prijatelji se dobro po\u010duti \u2013 novi prijatelj, ki ga spodbuja njena mama, pa ji celo dvori. Eilis se mora kmalu soo\u010diti s presunljivo izbiro med dvema mo\u0161kima, dvema dr\u017eavama, med dol\u017enostjo in pravo ljubeznijo. Tako razpeta med svojim novim \u017eivljenjem in obveznostjo do dru\u017eine sku\u0161a ugotoviti, kje je njen resni\u010dni dom, kje je njeno srce. Re\u017eiser filma je John Crowley, komponist Michael Brook (rojen 1952), film pa je bil nominiran za kar tri oskarje: za najbolj\u0161i film, za glavno \u017eensko vlogo (Saoirse Ronan) in najbolj\u0161o predelavo scenarija (Nick Hornby). \u017dal je ostalo samo pri nominacijah. Vsekakor pa naj nas zanima bolj tista filmska plat, ki se sli\u0161i \u2013 torej filmska glasba, ki pa je vsekakor zanimiva in pristna.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/Brooklyn_4-600x400.jpg\")
<\/a>m Home<\/em>, ki pa pomeni novo filmsko, vsebinsko in glasbeno preokretnico. Glasba je nekoliko preve\u010d predvidljiva, oto\u017ena, stopajo\u010da na mestu brez pravega navdiha \u2013 \u010deprav bi to\u010dno na tem mestu prav vse to potrebovali. Slika in glasba nam ka\u017eeta isto in enako zgodbo \u2013 to pa nikoli ni prav posebno dobro. V nadaljevanju sli\u0161imo Bookkeeping Class<\/em>, kar ni prav posebej posre\u010dena medigra, nato pa Tony Asks Elilis Out<\/em>. Prav ta del je morda najbolj premi\u0161ljena glasbena poteza filma, ki jo Brook postavi v na\u0161a u\u0161esa, pa iz nje potegne bolj malo materiala. Sicer ga nadaljuje v Letter to Home, torej v pismo, ki ga Eilis pi\u0161e svojim na Irsko. Klavir ponovno odpre del Things Are Looking Up<\/em>, a se ob ponovno pizzicatu in preigravanju dokaj predvidljivega materiala izgubi v slikovni pripovedi filma in mestoma (pre)gostih dialogih. Brook se ponovno ozre v nekaj bolj natan\u010dno izdelanega glasbenega materiala v delu Rose Dies<\/em>, a mu nameni premalo glasbenega prostora. Sledi predvidljiv Mourning<\/em>, kar je nekak\u0161na elegija s klavirskim preigravanjem, enostavnim nizanjem razlo\u017eenih akordov in v godalo polo\u017eenih harmonij.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/Brooklyn_5-600x338.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"