London je padel<\/em> (London Has Fallen<\/em>, Babak Najafi, glasba Trevor Morris, 2016)<\/p>\n \u010casi so tak\u0161ni, da skorajda ni videti konca katastrofam. In nasilju in izkori\u0161\u010danju in vsakr\u0161nim grdobijam, ki jih prina\u0161ajo pohlep, finan\u010dna nenasitnost, politi\u010dna sprenevedanja in la\u017ei. Vpra\u0161anja morale tako ali tako ni ve\u010d smiselno postavljati, saj tr\u010di ob posmeh, zasmehovanje in ironijo. Ne, ne govorimo o filmu, temve\u010d o \u017eivljenju, ki se odvija in razvija okoli nas. Toda filmi to tudi prikazujejo \u2013 pa mnogokrat ne vemo ve\u010d, kje je meja med filmsko iluzijo in resni\u010dnostjo \u010dasa in prostora, v katerem \u017eivimo. Vse to je tudi del filma in filmske pripovedi London je padel<\/em> (London Has Fallen<\/em>, Babak Najafi, 2016), v kolikor pa kdo ne verjame, naj se prepri\u010da sam. Pred tem je dobro pogledati vsakodnevna poro\u010dila, nato pa film. In gledali boste eno in gledali boste drugo \u2013 in ne boste videli ve\u010d razlike. Kakor \u017eivali v Orwellovi \u017divalski farmi<\/em>, ko so na koncu posku\u0161ali videti razliko med \u010dlovekom in pra\u0161i\u010di.<\/p>\n Trevor Morris je morda najbolj znan po svojih glasbenih prispevkih, ki jih je naredil za filmske serije Borgijci<\/em> (The Borgias<\/em>, Neil Jordan, 2011-2013), Vikingi<\/em> (Vikings<\/em>, Michael Hirst, 2013 – ) in pa Tudorji<\/em> (The Tudors<\/em>, Michael Hurst, 2007-2010). Med filmi pa naj omenimo Nesmrtni <\/em>(Immortals<\/em>, Tarsem Singh, 2011), pa nekak\u0161en pred-film tokratnemu Londonu s pomenljivim naslovom Olimp je padel<\/em> (Olympus Has Fallen<\/em>, Antointe Fugua, 2013), v katerem je viden \u017ee kar precej\u0161nji del tokratne ‘londonske’ ekipe (Mike Banning, Benjamin Asher, Trumbull …), seveda v enaki igralski zasedbi. Torej gre za dva filma o ‘padcih’ \u2013 lahko bi celo rekli, da gre za veliki padec v dvojnem paketu.<\/p>\n Ker je Morrisov podpis filmska glasba velikih akcijskih dram in katastrof, tudi tokrat ni prav ni\u010d druga\u010de. Prvi del partiture ima naslov po filmu: London Has Fallen<\/em>. Zna\u010dilni ritem in mo\u0161ki vokal brez besedila nas popelje v \u010das pred in po katastrofalnem napadu na britansko prestolnico. Glasba je sicer predvidljiva, vendar v filmu deluje enako dobro, kakor tudi brez njega. Sledi Spotting Barkawi<\/em>, kar je s temnimi toni obdana misti\u010dna tema, kakor bi se prebujali iz slabih sanj. Naslednji del ima naslov Bourbon and Poor Choices<\/em>, kar je pravzaprav predsednikov odgovor na sestavo svoje kampanje. \u010ce bi hoteli v tem videti nekaj humorja, bi se zagotovo zmotili. Gre za resnico, ki se jo lahko pove skozi ironijo. Verjamemo, da je povsod na svetu to recept za politi\u010dne kampanje \u2013 vse ostalo je zvok denarja. Sledi Nursery<\/em>, kratka in rahlo\u010dutna glasbena medigra, nato pa Scotland Yard<\/em> \u2013 ritmi\u010dni in delno melodi\u010dni povzetek za\u010detka. Kakor bi hoteli nenehno sli\u0161ati pompoznost ameri\u0161kih super-herojskih filmov in njihovih predsedni\u0161kih tekem, tako nastopi glasba President Arrives in the U.K.<\/em>, kar pa se vsaj hitro kon\u010da. Iz tega se izvije Motorcade \/ Marine One Lands<\/em> in v \u017ee znani pompozni maniri pove vse (skupaj z zborom), kar mora povedati filmska glasba tak\u0161nega \u017eanra. Po isti glasbeni matrici udarijo tudi London Attacked<\/em>, nato London Goes Dark<\/em> in kon\u010dno Marine One Crash<\/em>. Vse skupaj ima kadenco v delu Jacobs’ Death<\/em>, kar je za razliko od prej\u0161njih bombasti\u010dnih ritmov manj\u0161a elegija, pri\u010dakovanega dur-mol premikanja po lestvi\u010dnih tonih. Priznamo lahko, da smo od Trevorja Morrisa pri\u010dakovali nekoliko ve\u010d invencije in odmika od pre\u017eve\u010denih standardov.<\/p>\n Sledi Not Much of a Talker<\/em>, ki nas vra\u010da v stare vode ritmi\u010dnih sunkov in melodi\u010dne mrakobnosti, prav po voja\u0161ko pa se nadaljuje How Bad Is It<\/em>. V tej glasbeni temi se sicer sre\u010dujemo z notranjim glasbenim pulzom, ki napoveduje kan\u010dek ve\u010d zvo\u010dnosti, vendar se predvidljiva trobila ponovno znajdejo v enakem polo\u017eaju, kakor vedno: katastrofi\u010dno pod\u010drtavajo filmske prizore, zgodbo in emocije. Bolj premi\u0161ljen glasbeni del je Not Going to Die on YouTube<\/em>, ki pa prav s svojo kratkostjo ponovno pomeni nekak\u0161en most med ostalimi temami. \u0160koda, da se tak\u0161nim intimnim trenutkom komponist ni nekoliko bolj posvetil. Tudi Don’t Jinx Me<\/em> je \u017ee sli\u0161an material, ki pa se razvije v Right Under Our Noses<\/em> in v sunkovitem ritmu zavzame tako reko\u010d vse filmski \u010das in prostor. Za filmsko glasbo je to sicer dobro, vendar za sam film nekoliko \u0161epavo \u2013 posvetimo se predvsem akcijskim to\u010dkam, mnogo manj pa ideji, ki vse skupaj vodi: vladati svetu tako, da vladamo politikom. Kajti samo njihove odlo\u010ditve so tiste, ki vodijo v te\u017eave. Ne zdrava pamet. Odlo\u010ditve pa so ve\u010dinoma povezane z revan\u0161izmom, seksizmom in prevarami. Kako znano.<\/p>\n Pri\u010dakovan glasbeni del je Rescuing Asher<\/em>, kar ponovno poka\u017ee na good-guys<\/em> generacijo ameri\u0161kih agentov (kaj bi na to rekel veliki britanski agent 007 ne vemo), ampak tako je to. Tudi Hand Fight and Hand Grenade<\/em> se ujame v zanko \u017ee sli\u0161ane enakosti, \u0161ele Let’s Get Outta Here<\/em> se glasbeno pomudi v drugih vodah \u2013 res je, da se ritmika nadaljuje, vendar daje celotni filmski akciji nekak\u0161en smisel, saj pod\u010drtuje tobogan dogodkov in kombinacij, ki slu\u017eijo grajenju napetosti in neverjetnih uspehov pe\u0161\u010dice pogumnih ljudi. Seveda se Hate Funerals<\/em> ozira ponovno nazaj na sam za\u010detek te dogodiv\u0161\u010dine, nekaj druga\u010dnega pa sli\u0161imo v delu Traitor<\/em>. Morris se je oddaljil od pri\u010dakovane orkestracije ter ustvaril notranji pulz glasbe, ki s svojim pridihom elektronike razumljivo spremeni filmsko dikcijo. Sledi Reciprocity<\/em>, kar je glasbeni del, za katerega si lahko samo \u017eelimo, da bi bil temeljni kamen celotnega filma, saj je komponist vanj polo\u017eil bistveno ve\u010d invencije, kakor v ostalih dvajset delov \u2013 in sre\u010danje z mo\u0161kim vokalom je ve\u010d kot dobrodo\u0161lo. Kadenco celotnega filma oblikuje \u0161e Resignation Letter<\/em>, \u0161iroko in pompozno zastavljena partitura, ki ji ne manjka domovinskosti, le-ta pa se razlije v End Titles\/Credits<\/em>, ki nas pospremi v skoraj enako realnost izven filmskega platna.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/London-je-padel_2-600x306.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/London-je-padel_3-600x338.jpg\")
<\/a>Filmska zgodba gre takole: v pakistanskem mestu Lahore je v teku razko\u0161na poro\u010dna zabava. O\u010de neveste je Aamir Barkawi (Alon Moni Aboutboul), smrtonosni trgovec z oro\u017ejem in eden najbolj iskanih mo\u017e na svetu. Napad z brezpilotnim letalnikom na mestu usmrti nemalo gostov \u2013 med njimi tudi Barkawijevo h\u010der \u2013 medtem ko on sam pobegne brez omembe vrednih po\u0161kodb ter s sinovi zaprise\u017ee ma\u0161\u010devanje. Dve leti pozneje v Washingtonu Mike Banning (Gerard Butler) in njegova soproga Leah (Radha Mitchell), katerih zakon je trdnej\u0161i kot kdaj koli poprej, pri\u010dakujeta rojstvo svojega prvega otroka. Ker je \u0161e vedno \u010dlan tajne slu\u017ebe in slu\u017ei v spremstvu predsednika Benjamina Asherja (Aaron Eckhart), mora biti Banning v stalni pripravljenosti. Ko nepri\u010dakovano umre britanski ministrski predsednik, Banning ve, da bo po uradni dol\u017enosti moral na pripravo k direktorici tajne slu\u017ebe Lynne Jacobs (Angela Bassett), saj bodo morali predsednika spremljati na dr\u017eavni pogreb v londonsko katedralo Sv. Pavla. Pogreba naj bi se udele\u017eil sleherni pomembni svetovni voditelj in zato bo to bo eden najbolj zavarovanih dogodkov na svetu. Toda \u017ee nekaj trenutkov po prihodu poglavarji dr\u017eav postanejo tar\u010de atentatov in na udaru se znajdejo tudi londonske znamenitosti. Asher, Banning in Jacobs padejo v zasedo, nemo\u010dni sredi to\u010de strelov in eksplozij: glavno mesto Velike Britanije je v obsednem stanju. Medtem ko doma podpredsednik Trumbull (Morgan Freeman) z najo\u017ejimi svetovalci tuhta, kako pomagati ujetim v Londonu, mora Tanning, ki ga Jacobsova zadol\u017ei, da obvaruje Asherja, v ilegalo, saj lahko le tako ostane korak pred napadalci in neutrudnimi Barkawijevimi pla\u010danci. Vendar pa Barkawi ni ra\u010dunal na vztrajnost in iznajdljivost svojega plena. Glasbo je naredil dvakratni nagrajenec Emmy \u2013 Trevor Morris (rojen 1970).<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/London-je-padel_4-600x338.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/London-je-padel_5-600x338.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"