{"id":14020,"date":"2016-03-26T01:34:11","date_gmt":"2016-03-26T00:34:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14020"},"modified":"2016-03-22T21:43:02","modified_gmt":"2016-03-22T20:43:02","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14020","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"

Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana, 3. 3. 2016<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

\"james-judd\"<\/p>\n

Zvezdni\u0161kih imen v leto\u0161nji koncertni sezoni ne manjka. S tem imamo v mislih tako abonmajske cikluse Slovenske filharmonije (SF), kot tudi Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija (Kromatika, Mozartine), pa zlati in srebrni abonma Cankarjevega doma. Vsa imena se seveda \u0161e niso zvrstila, saj do konca sezone manjkajo \u0161e trije meseci. Na tokratnem koncertu SF pa je Ljubljano po Jamesu Galwayju, Charlesu Dutoitu, Julianu Rachlinu in Isabelle Faust obiskal Kvartet rogov Berlinske filharmonije<\/em>. Orkestru SF je dirigiral gostujo\u010di britanski dirigent James Judd<\/em>, s katerim sta z veseljem sodelovala in ga vzpodbujala npr. Lorin Maazel in Claudio Abbado.<\/p>\n

Kljub gostujo\u010di instrumentalni zasedbi enega najbolj\u0161ih orkestrov sveta in vsekakor atraktivnemu koncertnemu sporedu je precej sede\u017eev Gallusove dvorane \u017eal samevalo. Lebi\u010deva Archifonia \u2013 Preludij za godala<\/em> je dobra, ve\u010dplastna \u0161tudija godalnega zvoka in barv, ki ima veliko skupnega oz. se prepleta z zvo\u010dnostmi, ki jih pogosto lahko sli\u0161imo v svetu filmske glasbe – \u010deprav Lebi\u010d tak\u0161nih tendenc res nikoli ni imel, je kompozicijo vendarle \u0161tudiral pri Marijanu Kozini. Komur so znani godalni prijemi Hornerja v Cameronovem Osmem potniku 2<\/em> (Aliens<\/em>, 1986), Williamsa v Spielbergovih Bli\u017enjih sre\u010danjih tretje vrste<\/em> (Close Encounters of the Third Kind<\/em>, 1977) in Morriconeja v Carpenterjevem Stvoru<\/em> (The Thing<\/em>, 1982), mu bo takoj jasno, kaj imam v mislih. Glasba je prete\u017eno nevesela, kontemplativna in introvertirana, a kot s pobliski sonca izza oblakov prepletena s svetlimi trenutki, sklene pa jo razburljiv finale.<\/p>\n

Kvartet rogov Berlinske filharmonije je ena mnogih komornih zasedb, ki delujejo pod okriljem tega izjemnega orkestra. Zasedba se z leti seveda nekoliko spreminja, a za ljubljansko ob\u010dinstvo je bil v aktualni postavi kvarteta glavni adut nedvomno “na\u0161” izvrstni Andrej \u017dust<\/em>, Logat\u010dan, ki mu je pred leti uspel veliki met uspe\u0161nega sprejema v orkester, v Ljubljani pa je nazadnje nastopil konec maja lani, ko je v Slovenski filharmoniji zaigral z Evropskim zdravni\u0161kim orkestrom. Ob \u017dustu v kvartetu muzicirajo \u0161e Stefan Dohr<\/em>, Stefan de Leval Jezierski<\/em> in Sarah Willis<\/em>. Kvartet je z orkestrom odigral Schumannovo<\/em> tristav\u010dno Koncertno skladbo za \u0161tiri rogove in orkester<\/em>, op. 86 in milo re\u010deno navdu\u0161il. Tu se je namre\u010d vse zares \u010dudovito sestavilo, zvezdni\u0161ka zasedba hornistov, ki so jim pri\u0161li prisluhnit tudi mnogi slovenski kolegi, pa je v zelo poslu\u0161ljivi koncertantni skladbi zablestela v vsem sijaju. O odli\u010dnosti solistov pa\u010d ne gre izgubljati besed, sli\u0161no nadpovpre\u010dna pa je bila tudi spremljava orkestra. O\u010ditno in jasno je bilo, kako zelo lahko orkester “potegnejo za seboj” izjemni solisti in dobro dirigentsko vodstvo (cf.<\/em> nedavni koncert SF z Julianom Rachlinom<\/a>). \u017de ko sta Dohr in de Leval Jezierski zaigrala sama, je zvenelo, kot da igrajo vsi \u0161tirje, vsi hornisti skupaj pa so zadoneli res presti\u017eno mehko in z najve\u010djo trobilno \u017elahtnostjo. Dohra, sicer solo hornista berlinskega orkestra, pa\u010d moramo izpostaviti v primus inter pares<\/em> vlogi, vselej nasmejana Willisova pa je koncertnemu mojstru Miranu Kolblu po koncu skladbe v simpati\u010dni gesti poklonila pravi britanski poklon \u2013 curtsy<\/em>. Podarjene ro\u017ee so hornisti med silnimi ovacijami pospravili kar v odmevnike svojih instrumentov, nato pa nasmejali \u0161e s \u0161egavo, v stilu Mnozil Brass zaigrano verzijo priljubljene mehi\u0161ke Besame mucho<\/em>.<\/p>\n

Koncertna napoved Brucknerjeve Simfonije \u0161t. 5 v B-duru<\/em>, WAB 105 je zvenela zelo obetavno, saj gre za glasbo, ki jo imamo na na\u0161ih koncertnih odrih mo\u017enost sli\u0161ati relativno redko. Uvodni adagio prvega stavka predstavlja godalna \u017ealostinka ob po\u010dasni, zami\u0161ljeni pizzicato<\/em> spremljavi kontrabasov, kar pa kmalu prekine fanfarno vzdu\u0161je, podobno tistemu v prvemu stavku 4. simfonije \u010cajkovskega; tudi sicer sta si oba prva stavka podobna po razburkani dramati\u010dnosti, ki se izmenjuje z bolj umirjenimi periodami. Judd, iz katerega je energija kar bruhala, je uspel na\u0161e filharmonike predstaviti v najbolj\u0161i lu\u010di, kar je dirigentska naloga, ki ni vedno enostavna, je pa vsekakor izvedljiva, \u010de le pred orkestrom stoji pravi \u010dlovek. Zvok orkestra je bil \u0161e posebej poln in bogat v velikih, mogo\u010dnih tuttih, v drugem stavku pa je Judd uspe\u0161no zmeh\u010dal zvok velikega godalnega korpusa SF. Z lepimi soli so se izkazali predvsem vedno zanesljivi Matej Grahek (flavta), Matej \u0160arc (oboa) in Jo\u017ee Ro\u0161er (rog), lepo tonsko barvanje pa je prispeval tudi timpanist Darko Gorenc; tako smo pod \u010drto sli\u0161ali \u010dvrsto izvedbo te pripovedne skladbe. Precej dolgo simfonijo (tokratna izvedba okoli 75 minut) je sklenil zadnji stavek, ki je po za\u010detku podoben prvemu, dobro koncentriran orkester pa ga je vse do konca izvedel na visoki umetni\u0161ki ravni. Veseli bomo, \u010de si SF dobro zapomni to zelo pozitivno koncertno izku\u0161njo in Judda \u2013 tako kot npr. njegovega rojaka Marrinerja – kmalu spet povabi v goste.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Oran\u017enem abonmaju 6<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":14021,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-14020","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14020","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14020"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14020\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14023,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14020\/revisions\/14023"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14021"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14020"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14020"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14020"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}