![\"X_Ray](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/03\/X_Ray-Spex.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
X-Ray Spex : Germfree Adolescents<\/em><\/strong> (EMI, 1978)<\/p>\n <\/p>\n Ali so bili X-Ray Spex najbolj\u0161i britanski punk bend? Te\u017eko re\u010demo, ampak so hudirjevo blizu. Vsaj zame je v ustvarjeni dilemi \u2013 Sex Pistols ali The Clash \u2013 odgovor vedno bil X-Ray Spex. Komad, v katerem Poly Styrene zavre\u0161\u010di \u00bbOh, bondage! Up Yours!\u00ab, je ultimativen punk rock za vse \u010dase in za vse nove generacije, ki so ga poslu\u0161ale \u00a0ali pa jih \u010daka spoznavanje prek sodobnih igra\u010dk, kot je you tube. Vreden je ogleda \u2013 skoz posebna \u00bbx-ray\u00ab rentgenska o\u010dala \u2013 in predvsem posluha.<\/p>\n Pri slednjem se ka\u017ee pomuditi. Bend je bil od za\u010detkov leta 1977 tvorba temnopolte mladenke iz londonskega Brixtona, Marion Elliott, ki si je nadela enega najbolj \u017emohtnih pankrtskih nadimkov \u2013 Poly Styrene. Toda pomembna je bila tudi druga ustanovna \u010dlanica benda, saksofonistka Susan Whitby alias<\/em> Lora Logic. Tretji \u010dlen je bil kitarist Jack Stafford oziroma Jak Airport. Kakor v svoji \u00bbfonografski bibliji\u00ab punkovskih singlic 45 Revolutions, 1976\/1979<\/em> podrobno poro\u010da Mario Panciera, je \u0161el bend, ki je sicer zelo zgodaj spomladi 1977 nastopil v znanem londonskem klubu Roxy, skozi niz personalnih sprememb. Toda stalnica v za\u010detnem kratkem obdobju obstoja \u2013 pravzaprav poseben podpis X-Ray Spex \u2013 sta bili obe dekleti. Prva, kri\u010davo, silovito razkri\u010dano bitje v anti-\u017eanrski, dekli\u0161ko izvirni opravi na na\u010din anti-fashion, druga, saksofonistka povsem neortodoksnih linij. Se pravi, dva posebna glasova \u010dez obi\u010dajen napadalni fantovski \u0161under benda.<\/p>\n Prva singlica z \u00bbOh Bondage\u00ab in z ni\u010d manj imenitnim komadom \u00bbI Am a Clich\u00e9\u00ab na B strani je iz\u0161la konec leta 1977. Kak\u0161en vstop benda v fonografski, vinilni svet punka je to bil. Neponovljiv. Kri\u010dav. Druga\u010den. Dekli\u0161ki.<\/p>\n Kako se za\u010dne \u00bbOh Bondage\u00ab? S tem so se sicer spoprijemali \u0161tevilni, pa vendarle. Poly Styrene na na\u010din mlade, v konvencionalnem britanskem duhu lepo vzgojene pun\u010dke v uvodu najavi: \u00bbPravijo, da bi morali majhne deklice gledati, ne sli\u0161ati\u00ab. Sledi popoln prelom z dru\u017ebeno dokso v kriku \u00bbOh Bondage\u00ab. Po doma\u010de, ne mi s tem, odjebite! \u00bbBondage\u00ab tu pomeni vsaj dvoje, su\u017eenjstvo in hlap\u010devstvo v starem pomenu, in spolno prakso vezanja in discipliniranja (B&D) z igranjem vlog in razmerij mo\u010di, gospodovanja in podrejenosti.<\/p>\n Sociolog glasbe Simon Frith se je rad skliceval nanj; prvi\u010d \u017ee v Zvo\u010dnih u\u010dinkih <\/em>(str. 237) v poglavju o punkerski spolnosti in disko u\u017eitku; kot zgled ga navaja tudi na klju\u010dnem mestu v svoji razpravi o vlogi glasu in telesnosti v pop godbah (Performing Rites<\/em>, 1996).<\/em><\/p>\n Avtor med drugim razpravlja takole: glasove sli\u0161imo kakor mo\u0161ke ali \u017eenske in jih poslu\u0161amo glede na to, kaj nam pravijo glede na na\u0161e spolne u\u017eitke in preference: Ravno mo\u017enosti zme\u0161njave med \u00bbnaravnimi\u00ab in \u00bbkonvencionalnimi\u00ab glasovi \u017eelje so najbolj polno udejanjeni v tem komadu X-Ray Spex, ki je tudi za Fritha eden najpomembnej\u0161ih posnetkov iz \u010dasov vrhunca britanskega punka; besedilo pesmi se nana\u0161a tako na pripomo\u010dke za seksualno vezanje, ki so jih panksi nosili zaradi \u017eelenega u\u010dinka \u0161oka, kakor na splo\u0161no feministi\u010dno jezo. Toda politika komada po\u010diva v njegovem glasu \u2013 pozornost vzbuja zaradi uvodnega nagovora: to je \u00bbmajhna\u00ab deklica, ki je tako odlo\u010dna, da jo bodo sli\u0161ali. Del na\u0161ega \u00bbsli\u0161anja\u00ab je negativen, nana\u0161a se na tisto, kar glas ni. Ni \u00bb\u017eenski\u00ab, ni ljubek in nadzorovan ali zadr\u017ean. Tak\u0161na grobost slu\u017ei tudi za zaznavo punkovske avtenti\u010dnosti komada \u2013 nobene potrebe ni za domnevo, da ta zvok odra\u017ea omejitve glasu Poly Styrene; njegova \u00bbnemuzikalnost\u00ab je skrbno izdelana. To je nujno za \u017eanrski vtis komada. Skratka, gre za jasno zaroto<\/em> s poslu\u0161alcem. Pesem nagovori drugega (z \u00bbvtakni si ga nekam\u00ab), toda na na\u0161 ra\u010dun. Lahko se identificiramo le s pevko, z njenim glasom, z napadalnostjo. In \u010de je tu politika seksualna politika, politika spola, politika \u017eenske identitete in \u017eelje, tudi poslu\u0161alcem ponuja radost v \u017eenski odre\u0161itvi, v njenem \u00bbodvezanju\u00ab. X-Ray Spex so namenoma izzvali samoumevno razbiranje \u00bbmo\u0161kih\u00ab in \u00bb\u017eenskih\u00ab glasov, tako v biolo\u0161kem pomenu (kako dekleta \u00bbnaravno\u00ab zvenijo) kot tudi ideolo\u0161ko (kako naj bi dekleta naravno zvenela). Toda v njihovi muziki je \u0161e drugo vpra\u0161anje (ali vsaj v njihovem na\u010dinu izvajanja glasbe): Ali mora glas biti utele\u0161en? Ali mora biti tak, da mu dolo\u010dimo spol? Ali lahko pevka\/pevec spremenita spol<\/em>? (v Frith, 1996, str. 195-196)<\/p>\n Saj ni treba iti dale\u010d po odgovore na ta vpra\u0161anja, ki namigujejo na to, da je glas lahko ali pa\u010d ne klju\u010d do identitete nekoga. Vsekakor je klju\u010d do na\u010dinov na\u0161ih sprememb identitet, ko se pretvarjamo, da smo nekaj, kar nismo. Tu pade drugi komad X-Ray Spex, in ja, je o \u00bbIdentity\u00ab, ki s Poly Styrene \u017eol\u010dno postavlja ta vpra\u0161anja in kimave odgovore. Napisala ga je potem, ko je do\u017eivela, kako si je neko dekle prerezalo \u017eile na wc-ju.<\/p>\n Drugo je zgodovina. Bend je bil razmeroma dolgega daha, kljub menjavam. Prva je \u017ee jeseni 1977 od\u0161la Lora Logic in naredila kar impresivno solo kariero. Saksofon v bendu ni bil ve\u010d tako vihravo nelogi\u010den in krasno originalen, bolj je skrbel za melodi\u010dno-harmonsko spremljavo, sled iz vloge saksofona v pop godbah je tu dolga, od R&B-ja naprej. V \u017eivo so sloveli kot mo\u010dni nastopa\u010di, Poly je bila antizvezdnica punk rocka.<\/p>\n Bend je \u2013 potem ko je prodal 30.000 izvodov prve singlice \u2013 tudi zaradi omejitev predvajanja na BBC-ju – posnel \u0161e dve. Leta 1978 je snemal za Johna Peela, ki ga je sukal v svoji znameniti oddaji, in nato izdal album za velikanko EMI. Germfree Adolescents so <\/em>vsi po vrsti slavili in postavljali kot enega najpomembnej\u0161ih albumov britanskega punka (pozneje so se pojavile \u0161tevilne ponovne in raz\u0161irjene izdaje). Ve\u010dina komadov je uperjena proti poblaznelemu potro\u0161ni\u0161tvu v britanski dru\u017ebi, ki je bila gospodarsko, razredno in politi\u010dno razsuta. X-Ray Spex so nastopili tudi v okviru protestnih koncertov Rock Against Racism. <\/em>Poly je bend zapustila leta 1979, utrujena od nastopov in razdajanja na turnejah. X-Ray Spex so bili eden najbolj provokativnih, kun\u0161tnih, intuitivnih, posebnih punk bendov. Poly, ki je tudi naredila solo kariero in se nekajkrat odmevno vra\u010dala na glasbeno sceno, je umrla leta 2011 zaradi prepozno odkritega raka na dojki.<\/p>\n X-Ray Spex so bili izvrsten bend. Prepomemben, da bi ga pozabili. V primerjavi s temami, ki jih obdelujejo dana\u0161nji indie<\/em> bendi, je album Germfree Adolescents <\/em>\u010dista britvica.<\/p>\n Najprej ponujamo posnetek \u00bbOh Bondage!\u00ab s prve singlice, pa posnetek \u017eive izvedbe iz leta 1977. Vmes pa robni album v celoti. In, “Up Yours!”.<\/p>\n <\/p>\n