{"id":14127,"date":"2016-04-15T16:02:26","date_gmt":"2016-04-15T14:02:26","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14127"},"modified":"2016-04-15T16:02:26","modified_gmt":"2016-04-15T14:02:26","slug":"modri-abonma-6","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14127","title":{"rendered":"Modri abonma 6"},"content":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju 6 – Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana, 24. marec 2016<\/strong><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\u0160esti koncert Modrega abonmaja na\u0161e filharmoni\u010dne hi\u0161e je na papirju obljubljal nemara najve\u010d od vseh koncertov \u0161e aktualne koncertne sezone SF. Izvedba legendarne Simfonije \u0161t. 2 v c-molu, ‘Simfonije vstajenja’<\/em>, izpod peresa \u0161e bolj legendarnega Gustava Mahlerja<\/em> pod vodstvom nikogar drugega kot novega starega \u0161efa dirigenta SF Uro\u0161a Lajovica<\/em>, ki je bil v tej vlogi \u017ee med 1978 in 1991, je namre\u010d zvenela kot eden od koncertov sezone za glasbene sladokusce in ljubitelje, pa tudi za glasbenike, strokovno in kriti\u0161ko javnost ter za vse ostale ljudi dobre volje, ki radi prisluhnejo tovrstnim koncertom. Monumentalno Mahlerjevo delo je namre\u010d vselej povod za izjemne, nepozabne interpretacije tako dirigentov kot tudi instrumentalno-solisti\u010dno-pevskega korpusa, ker pa govorimo o enem nemara najznamenitej\u0161ih simfoni\u010dnih del vseh \u010dasov, je njegova izvedba \u0161e toliko bolj zahtevna, saj prostora za napake ni. Kako pa je bilo v Ljubljani?<\/p>\n

\"uroslajovic100\"<\/p>\n

Orkester, ki je za pri\u010dujo\u010di koncert zasedel oder Gallusove dvorane, je bil zares ogromen. Seveda si je morala SF za Mahlerja “izposoditi” \u0161tevilne zunanje sodelavce, ki v orkestru sicer ne igrajo (klarinetisti Aljo\u0161a Deferri, Peter Kuder in Alja\u017e Begu\u0161, hornista Franci \u0160u\u0161tar in Klever Felicio, trobentar Jernej Gantar, tolkalist Simon Klav\u017ear in drugi), poleg tega pa so se \u2013 ve\u010dinoma z igranjem z balkonov ali iz ozadja dvorane \u2013 s pomembnim prispevkom pridru\u017eili tudi \u010dlani Orkestra Slovenske vojske ter organistka. Zdru\u017eeni pevski zbor so sestavljali Zbor Slovenske filharmonije<\/em> (biv\u0161i Slovenski komorni zbor z novim imenom; Martina Bati\u010d<\/em>), Zbor Furlanije \u2013 Julijske krajine<\/em> (Cristiano dell’Oste<\/em>) ter Komorni zbor Megaron<\/em> (Damijan Mo\u010dnik<\/em>). Solisti\u010dni vlogi sta zasedli sopranistka Sabina Cvilak<\/em> in mezzosopranistka Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek Rojko<\/em>. Po pri\u010dakovanjih je bila glede na omenjene “adute” koncerta in njegovo terminsko ume\u0161\u010denost na veliki \u010detrtek oz. petek vendarle dodobra napolnjena tudi dvorana.<\/p>\n

Prvi stavek je ob sicer solidnem za\u010detnem vtisu zaznamovalo kljub dirigentovemu zmernemu trudu preve\u010d mla\u010dno in zaspano sodelovanje orkestra – zmraziti bi vendarle morali \u017ee uvodni godalni takti. Spodrsljaji so se za\u010deli nabirati \u017ee tu, s ponavljajo\u010do se godalno frazo, nekak\u0161nim leitmotivom prvega stavka, katerega izvedba ni bila vedno skupaj. Tutti deli in vrhunci stavka so bili nekoliko bolj impresivni, resnost in sve\u010danost, ki ju stavku predpisuje Mahler (“z vseskozi resnim in sve\u010danim izrazom”), pa \u0161e v bolj\u0161ih trenutkih ve\u010dera zgolj na pol dose\u017eeni, med igranjem pogosto nekje v zapra\u0161enem kotu pozabljeni kvaliteti.<\/p>\n

Izvedba l\u00e4ndlerja, predhodnika dunajskega val\u010dka, v drugem stavku je bila en svetlej\u0161ih trenutkov ve\u010dera, a kljub navodilu Nie eilen<\/em> (“nikoli hiteti”) \u2013 kako ironi\u010dno \u2013 prehitra. Dve epizodi v stavku sta bili ustrezno dramati\u010dnej\u0161i, \u0161e naprej pa so se mno\u017eili intonan\u010dni in ritmi\u010dni kiksi. \u017didovska glasba tretjega stavka, ki spomni na prav tak\u0161no glasbo prav tako tretjega stavka skladateljeve prve simfonije, le da tokrat v \u00be taktu, je bila iskriva predvsem na ra\u010dun barvitega igranja Francija Krevha s t.i. ruto (udarjalko iz snopa \u0161ib) po obodu velikega bobna.<\/p>\n

Intimno Pralu\u010d (Urlicht<\/em>) \u010detrtega stavka je Dra\u0161\u010dek Rojkova izvedla suvereno in poglobljeno, nekam bolj intenzivno ji je prisluhnil celo za zunanje “dra\u017eljaje” dotedaj prete\u017eno nezainteresirani orkester. \u0160koda, da stavek ni izvirno dalj\u0161i. Zadnji stavek, ki je, kot je v koncertnem listu upravi\u010deno zapisal Jernej Weiss, “takoreko\u010d simfoni\u010dna kantata za soliste, zbor in orkester”, je ravno vzlic velikopoteznosti in veli\u010dastnosti najbolj razo\u010daral in najhuje to\u010dno takrat, ko bi se morali dvigniti vsi lasje in po licu morda celo spolzeti kak\u0161na solza \u2013 ob Mahlerjevih ekstati\u010dnih verzih Sterben werd’ ich, um zu leben!<\/em> (“Umrl bom, da bom \u017eivel!”) in zu Gott wird es dich tragen<\/em> (“te bo nosilo k Bogu”). Zdru\u017eeni zbori so se sicer trudili, na trenutke zazveneli tudi zares polno in mogo\u010dno, a veliki vrhunec in katarza sta izostala prav v klju\u010dnih trenutkih (izjema so bili tenko\u010dutno izvedeni takti verzov H\u00f6r auf zu beben! Bereite dich zu Leben!<\/em> (“Nikar ne trepetaj! Pripravi se na \u017eivljenje!”). O glasbi kolosalnega zadnjega stavka je skladatelj pozneje zapisal: “Stopnjujo\u010da se napetost, ki pripelje do sklepnega vrhunca, je tako silna, da zdaj, ko je vsega konec, \u0161e sam ne vem, kako sem jo lahko zapisal.”<\/p>\n

Po svoje je \u017ealostno in hudo, da je tak\u0161na “antiizvedba” Mahlerjeve Druge “uspela” prav sicer cenjenemu in uglednemu Uro\u0161u Lajovicu. Novope\u010denemu \u0161efu dirigentu gre \u0161e bolj na \u0161kodo dejstvo, da sta Mahlerja rada, a slabo dirigirala tudi njegova predhodnika Emmanuel Villaume in Keri-Lynn Wilson. Ob zares v\u00e9likih izvedbah pri\u010dujo\u010de skladbe izpod rok mojstrov, kot so Claudio Abbado, Mariss Jansons in Sir Simon Rattle ter npr. orkestrov Berlinske in Dunajske filharmonije in haa\u0161kega Concertgebouwa, je bila tokratna ljubljanska izvedba z redkimi svetlimi prebliski nemarkantna, nenavdihnjena in pusta, vstajenje pa je ostalo nekje dale\u010d zadaj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Orkester Slovenske filharmonije <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":14128,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-14127","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14127","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14127"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14127\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14129,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14127\/revisions\/14129"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14128"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14127"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14127"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14127"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}