![\"VAO\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/VAO.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Vienna Art Orchestra : The Minimalism of Erik Satie<\/em><\/strong> (hat Art, 1984)<\/p>\n <\/p>\n Obisk spletne strani Vienna Art Orchestra in sporo\u010dilo:<\/p>\n \u00bbKoncert 9. julija v Musikforumu v avstrijskem Viktringu je bil zadnji koncert Vienna Art Orchestra. Kroni\u010dno pomanjkanje financiranja, hud padec povpra\u0161evanja iz osrednjih dr\u017eav, Avstrije in Nem\u010dije, in finan\u010dna kriza v dr\u017eavah, kot so Italija, \u0160panija in Francija, so me prisilili k tej odlo\u010ditvi. Iskanje krivca ni na mestu. Bilo je 33 let na najvi\u0161ji ravni. Zahvaljujem se vsem, ki ste prispevali k obstoju VAO, najprej ob\u010dinstvu, seveda pa tudi javnim in privatnim sponzorjem, \u0161tevilnim glasbenim novinarjem in, ne nazadnje, vsem nadarjenim glasbenikom, ki so presegli sami sebe v svojem delu z VAO. Globoko ob\u017ealujem, da morata sedanji orkester in moja stvaritev nehati na na\u0161em vrhuncu. Toda sprejemam realnosti, kot so, in zaklju\u010dujem s citatom Krisa Kristoffersona, ki je postal znan zaradi Janis Joplin:<\/p>\n Svoboda je \u0161e ena beseda za to, da nima\u0161 kaj izgubiti. Zgodovina nas podu\u010di, da je ve\u010d na\u010dinov tega, kako skupaj dr\u017eati, zares, dobesedno dr\u017eati glasbeni orkester, ga najprej zbrati, vaditi z njim, da zares zadiha in zazveni na odru, se soo\u010dati z vsemi mogo\u010dimi te\u017eavami in vztrajati skupaj toliko let. 33 let. Navajamo nekaj tistih, ki so blizu jazzu, so iz njega izvirali in se oddaljili ali pa so bili v polemi\u010dnem dialogu z njim.<\/p>\n Za nazaj lahko le neizmerno ob\u010dudujemo Dukea Ellingtona, poosebljeno moderno institucijo jazza, da je na liberalnem ameri\u0161kem glasbenem trgu vsa ta desetletja vodil orkester, z njim pre\u017eivel drugo svetovno vojno in povojno krizo, kar je uspelo le malokateremu, tudi Countu Basieju, drugemu velikanu orkestrske muzike, swinga, namo\u010denega v R&B. Druga skrajnost je Sun Ra in njegov Arkestra, ki je bil manj\u0161a misti\u010dna sekta s precej rigoroznimi pravili igre in bivanja v vesoljnem prostoru, ki mu ni bilo mar ne za geografijo, ne za \u010das in njegove manj\u0161e enote, desetletja, leta. Angle\u0161kemu basistu Barryju Guyu je tudi vrsto let, od leta 1972 do srede devetdesetih, uspevalo pri krasnem \u017eivljenju ohranjati muzi\u010dno zahtevni in \u010dezvse pregnani London Jazz Composers Orchestra. Liberation Music Orchestra Charlieja Hadena je strumno muziciral mnogo let z nekaj premori, izjemna pot nizozemskega Kollektiefa Willema Breukerja se je raztegnila skoraj do smrti izjemnega vodje, ki je do najbolj norih skrajnosti prignal ironijo, parodijo in virtuozno glasbeni\u0161ko iskrico. Kaj pa britanski orkester Mikea Westbrooka s priredbami opernih arij Rosinnija in komadov The Beatles? Z drugimi preglavicami dr\u017eavno-administrativne narave v druga\u010dnih dru\u017ebenih razmerah mad\u017earskega dr\u017eavnega socializma se je, recimo, ubadal mad\u017earski pianist in skladatelj Gy\u00f6rgy Szabados s svojim neodvisnim orkestrom Makuz, ki smo ga videli in sli\u0161ali v osemdesetih na ljubljanski Drugi godbi na nepozabnem koncertu. Kaj pa Sergej Kurjokin in sovjetska in \u00bbpost-sovjetska\u00ab Popularnaja Mehanika, v popolni spektakelski formi videna na zagreb\u0161kem gledali\u0161kem festivalu Eurokaz? Mar ni s sijajno MacArthurjevo nagrado za \u00bbmastnih pol milijona dolarjev\u00ab, ki je bila predmet polemik in tudi zavisti, mladi saksofonist Ken Vandermark v gibanje pognal kar dva majhna orkestra, Chicago Tentet Petra Br\u00f6tzmanna in pa svoj Territory Band?<\/p>\n Nazadnje je Mats Gustafsson v intervjuju za Novo Musko iskreno potarnal, kak\u0161na logisti\u010dna no\u010dna mora je organizacija vaj, turnej in snemanj Fire! Orchestra \u2013 morda je danes celo te\u017eje kot pred desetimi, dvajsetimi leti. A glasbeniki, tudi \u0161vicarski skladatelj, dirigent in vodja orkestra Mathias R\u00fcegg, vsi po vrsti pravijo, da se spla\u010da oziroma da se je spla\u010dalo \u2013 nekje drugje, na drugih ravneh, ne (zgolj) na dohodkovni.<\/p>\n Ko smo v za\u010detku osemdesetih prvi\u010d sli\u0161ali Vienna Art Orchestra, prav dobro se spominjam, kako nas je navdu\u0161il album From No Time To Rag Time <\/em>(hat ART, 1983), je bil to pi\u0161 dobrega, sve\u017eega vetra, prav posebne sve\u017eine s prav posebej nepri\u010dakovanega kraja \u2013 z Dunaja, od koder je bila ve\u010dina mladih \u010dlanov in \u010dlanic orkestra; nekateri so bili \u0161e gojenci avstrijskih jazzovskih in drugih glasbenih \u0161ol, do katerih smo bili v\u010dasih kar malo zadr\u017eani in nezaupljivi. Toda sam R\u00fcegg je \u0161tudiral v avstrijskem Gradcu na tamkaj\u0161njem konservatoriju (ta je veljal za zmerno konservativnega, a o\u010ditno se je marsikdo tam dobro zna\u0161el in formiral), dobro znanega na\u0161im mladim glasbenikom, ki so na \u0161tudije iz Jugoslavije odpravljali na drugo stran \u0160tajerske. Ne, Vienna Art Orchestra so bili popolno presene\u010denje, udejanjenje koncepta kontemplativnega vodje, ki je zajemal godbo z veliko \u017elico, odprto, poglobljeno, subtilno, tudi artisti\u010dno (ime benda ni mi\u0161ljeno ironi\u010dno, pa saj tudi The Art Ensemble of Chicago ni bilo mi\u0161ljeno tako, bilo je zares); godb, tem, prevajanj drugih epoh v govorico modernega jazzovskega orkestra ni zmanjkalo. Pozneje je VAO uspelo celo postati kulturni ambasador Avstrije, kar je pomenilo tudi zagotovljeno eksistenco in \u0161iritev dejavnosti v posebne odseke orkestra, projekte Vienna Art Choir in Vienna Art Special.<\/p>\n Orkester je nastopil v Ljubljani na jazz festivalu leta 1985 in o\u010daral \u2013 R\u00fcegg je bend znal dr\u017eati skupaj in ga, ob\u010dutljivega, kot je lahko tako velik kolektiv individualistov, pretanjeno voditi skoz partiture, ki terjajo anga\u017ema, predanost, poglabljanje, a tudi pop senzibilnost, ob\u010dutek za oder in glasbeno igro-nastop.<\/p>\n Ne bomo na\u0161tevali vseh \u010dlanov orkestra, seznam bi bil predolg, a brez dele\u017ea prekrasne, ne\u017eno odlo\u010dne ameri\u0161ke pevke Lauren Newton zvena tega orkestra ne bi bilo. Kakor ga ne bi bilo brez tubista Johna Sassa, v orkestru sta prvi\u010d za\u010dela izstopati saksofonista Wolfgang Puschnig in Harry Sokal. Saj VAO ni bil gromozanski orkester, od deset do petnajst \u010dlanov je \u0161tel ve\u010didel svoje dolge poti, a vseeno bil je orkester, ki je suvereno muziciral, dihal z gradivom, ob\u010dasno znal tudi zadolgo\u010dasiti, vsekakor manj ali skoraj ni\u010d v osemdesetih letih.<\/p>\n Izbor priredb skladb francoskega \u010dudaka, modernista posebne sorte Erika Satieja in komadov, ki jih je navdahnil, ni naklju\u010den. Soo\u010denje s histori\u010dnim marginalcem, ki, priznajmo si, nikoli ni pretirano visoko kotiral v visokih glasbenih krogih, a smo vsi njegove “hladne” ideje za\u010deli vro\u010di\u010dno zamaknjeno odkrivati – tudi doma\u010di mladi pianist Bojan Gori\u0161ek v istem \u010dasu – je prina\u0161alo vse \u2013 nostalgi\u010dno in spra\u0161ujo\u010de potovanje v moderni Pariz, in to jazzovskega umetni\u0161kega orkestra z Dunaja, ki velja za evropsko prestolnico moderne glasbe, orkestracijo in aran\u017emaje krhkih, po\u010dasnih, meditativnih \u00a0Satiejevih \u00bbGnossiennes\u00ab in drugih. Tu so bila tudi nova vizualna znamenja in dirigiranje orkestru med igranjem samim, ki so bila v toku z novimi na\u010dini in pristopi do dirigiranja skupinam glasbenikov, ve\u0161\u010dih improvizacije (so\u010dasno so to po\u010deli in si jih izmi\u0161ljali tudi John Zorn, Butch Morris in \u0161e kdo).<\/p>\n Album The Minimalism of Erik Satie <\/em>je zato tokratni robni album. Sam sem izvedbo tega programa sli\u0161al na festivalu v avstrijskem Saalfeldnu. Satie \u0161e nikoli ni zvenel tako jazzy in tako komorno doma\u010d. \u017dge\u010dkal je.<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/strong>
\n<\/em>Mathias R\u00fcegg,
\nDunaj, 10. julij 2010\u00ab<\/p>\n
\n