![\"1](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/1-3.jpg\")
<\/p>\n
Minneapolis je glavno mesto Minesotte, severnoameri\u0161ke zvezne dr\u017eave, ki ji pravijo tudi \u201cameri\u0161ki hladilnik\u201c. Svet showbiznisa in glasbena industrija \u0161e nista sli\u0161ala zanj. Mesto je prete\u017eno belsko, \u010drncev in hispanitov je komaj za odstotek. Pi\u0161e se sedmi junij devetnajstooseminpetdesetega leta. Od tega dne naprej ne bo ni\u010d ve\u010d tako, kot je bilo. Ni\u010d ve\u010d.<\/p>\n
Mattie Shaw na ta dan rodi Johnu L. Nelsonu sina. Ob rojstvu je prisotnih veliko angelov, ki mal\u010dku v \u017eivljenju namenijo posebno vlogo. \u010ceprav je v stalnem stiku s svetim, se – kakor bo kasneje sam izpovedal – z njim poglobljeno sre\u010da \u0161e trikrat. Na vsake kvatre mu najvi\u0161ja sila poda smernice za njegov osebni razvoj in delovanje. Otrok dobi ime po o\u010detovem umetni\u0161kem vzdevku Prince. O\u010de John je jazzovski pianist in vodja ansambla Prince Rogers Band. Bratov in sester malemu Princeu ne manjka. Dru\u017ebo mu \u017ee ob rojstvu dela kar sedem polbratov in polsester, produktov maminih prej\u0161njih zakonov, kasneje pa se mu pridru\u017ei \u0161e sestra Tyka, ki jo tako kot sebe imenuje \u201cnapaka\u201d. \u017de v rani mladosti se – Kalimero: majhen, \u010drn in nerazumljen – po\u010duti v rojstnem mestu kot tujec. Vase zaprt in pla\u0161en svoje otro\u0161tvo pre\u017eivlja sam.<\/p>\n
Pri petih letih prvi\u010d vidi o\u010detov nastop. Zvoki in podobe ga tako prevzamejo, da se med naslednjo o\u010detovo odsotnostjo iz mesta – o\u010de namre\u010d ni \u017eelel imeti sina glasbenika – za\u010dne sam u\u010diti igranja na njegovem klavirju. Najprej po posluhu igra glasbene teme TV nadaljevank Batman<\/em> in Man from U.N.C.L.E.<\/em>. U\u010di se igranja kitare, in \u010deprav se kasneje nau\u010di igrati tudi na boben in bas, se ima za kitarista. Udele\u017euje se prireditev tipa \u201cpoka\u017ei kaj zna\u0161\u201d, tekmovanj mladih talentov in za\u010dne pisati lastne skladbe. Je samouk, ki igra po posluhu, in ne uporablja notnega \u010drtovja. S spolnostjo se sre\u010da zelo zgodaj. \u017de pri osmih letih si pri mami, ki je velik konzument cenene pornografije in seksualnih pripomo\u010dkov, skrivaj sposoja \u0161tudijsko literaturo. Njegovi prvi prijatelji postanejo nagci in nagice s fotografij, zato mu kasneje “spolnost predstavlja manj\u0161o zadrego kot pogovori o doma\u010dih ali smislu \u017eivljenja”. Po lo\u010ditvi star\u0161ev in mamini novi poroki odide od doma. Najprej si ga podajajo sorodniki, na koncu pa pristane v kletni sobi prijatelja Andr\u00e9a Cymona. Andr\u00e9ev o\u010de igra bas v o\u010detovi skupini Prince Rogers Band, Andr\u00e9 v njegovi skupini, mamo Bernadette Anderson pa vzame za svojo in jo obdaruje za vsak materinski dan. Dneve pre\u017eivlja sam s svojo glasbo in sanjami. Osvobojen doma\u010dih problemov zlo\u017ei celo skladovnico pesmi, v katerih neredko nastopajo tudi osebe iz pornografske literature, ki ga navdihuje. Veliko no\u010di prebije v majhnem snemalnem studiu glasbenika Chrisa Moona ter se u\u010di studijskega dela. Pri sedemnajstih ima za sabo \u017ee pet let dela kot profesionalni glasbenik. V newyor\u0161kem studiu, kjer se udinja, si v zameno za zborovske aran\u017emaje izposluje studijske ure in posname prve resne demo posnetke. Odbije nekaj ponudb zalo\u017enikov, ki bi ga stale glasbene svobode – la\u017ee se sprijazni z rev\u0161\u010dino, ki je je vajen – ter se samozavesten vrne v svojo kletno sobo v Minneapollisu.<\/p>\n <\/p>\n VELIKO KRALJESTVO MALEGA PRINCA<\/strong><\/p>\n Leta 1977 podpi\u0161e pogodbo z Warner Bros.<\/em>, ki mu daje popolno umetni\u0161ko svobodo pri snemanju in produkciji treh plo\u0161\u010d. Pogodba je nekaj nezasli\u0161anega za glasbeni svet, saj do takrat \u0161e nobenemu tako mlademu in neznanemu glasbeniku ni uspelo dose\u010di takih pogojev za sodelovanje z veliko zalo\u017ebo. Prvi dve plo\u0161\u010di, Soft and Wet<\/em> (’78) in Prince<\/em> (’79) ga lansirata kot dober poldrugi meter visokega princa libida. Pesmi so prave uglasbene mokre sanje. Oguljena pihala in trobila R&B-ja nadomesti s sintetizatorji in ustvari svojevrsten funk pop z elementi soula. Minimalisti\u010dni sinteti\u010dni zvoki in dosledno petje v falcetu, ki spominja na zvezdo Motowna Smokeyja Robinsona, pritegnejo \u010drno poslu\u0161alstvo. V tekstih se ukvarja s problemi mladostne ljubezni. Na obe plo\u0161\u010di kot tudi na vse kasnej\u0161e se podpi\u0161e kot skladatelj, pisec aran\u017emajev, izvajalec in producent. Po vzoru prijateljev iz pornografskih revij se redno pojavlja pomanjkljivo oble\u010den. Na vpra\u0161anje, zakaj se rad razkazuje, odgovarja, da ne \u017eeli, da bi ga ljudje sodili po obleki.<\/p>\n Poleg splo\u0161no znane obsedenosti s seksom ima – ker je v \u017eivljenju vedno sam – tudi stra\u0161no \u017eeljo po tem, da bi komu pripadal. Ker v realnem svetu taka zdru\u017eba ne obstaja, si ustvari domi\u0161ljijski svet po svoji meri, ki ga kasneje poimenuje Uptown<\/em>. Uptown je rasno in jezikovno me\u0161an prostor izven vseh dru\u017ebenih norm, kjer vlada osebna svoboda izra\u017eanja, podkrepljena z glasbo in izdatno mero spolnosti. Obseden z rasnim me\u0161anjem v prvih intervjujih pripoveduje, da je otrok iz me\u0161anega zakona, \u010deprav sta oba njegova star\u0161a \u010drna.<\/p>\n Gradivo za tretjo plo\u0161\u010do Dirty Mind<\/em> (’80) ima grobo produciran zvok in je bilo prvotno mi\u0161ljeno kot material za demo posnetke. Plo\u0161\u010da predstavlja njegov prvi glasbeni rasni hibrid, stilsko me\u0161anje \u010drnih in belih glasbenih vplivov pa postane njegov za\u0161\u010ditni znak. Dirty Mind je funkoidno-novovalovski izlet po umazanih mislih njegovega viso\u010danstva in bi si v dana\u0161njih razmerah takoj prislu\u017eil nalepko za eksplicitno liriko. Na naslovnici je slika Princea, ki – pripravljen, da zadovolji – stoji v bikiniju pred vzmetnico. Idejo Uptowna predstavi v istoimenski pesmi, njen prvi meseni videz pa na notranjem ovitku, tako da rasno in spolno me\u0161an spremljevalni ansambel oble\u010de “po svoji meri”. \u0160efom iz Warnerja glasba in predvsem besedila niso pov\u0161e\u010di, a morajo plo\u0161\u010do – ta se zaradi so\u010dnih besedil skoraj ne bo predvajala po radiu, njena prodaja pa bo slaba – na Prin\u010devo \u017eeljo zaradi obvezujo\u010de pogodbe vseeno izdati. Prince tedaj producira tudi \u0161tevilne glasbene skupine, ki naj bi udejanjale njegov koncept Uptowna. Eden izmed njegovih producentov bo zato kasneje o njem dejal: “Najbolj se boji tega, da bi bil normalen<\/em>.”<\/p>\n Oktobra 1981 ga Rolling Stones povabijo, da skupaj z Georgeom Thorogoodom ogreje ob\u010dinstvo na njihovem koncertu v Los Angelesu. Glasba Stonesov in Thorogooda izhaja iz globokih izvirov \u010drne ameri\u0161ke glasbene zapu\u0161\u010dine bluesa in soula, tako da je udele\u017eba na tem koncertu za Princea hkrati tudi priznanje skupnih korenin in ne samo njegovega ustvarjanja. Prince nastopi v standardni opravi, bikiniju in visokih petah. Z ravno toliko plesnimi koraki kot James Brown in s Hendriksovskimi izbruhi kitarske energije napade ni\u010d hudega slute\u010do publiko. V herojskih pozah paradira po odru, izvaja kitarske masturbacije, do\u017eivi vokalni orgazem, vmes pa ple\u0161e kot obseden… To je v \u010dasu, ko rockerji ne ple\u0161ejo in ples velja za disco, \u010dista obscenost. Publika najprej samo debelo gleda, potem pa ga z enoglasnim \u201cBUUUUUUUUU…\u201d in raznoraznimi projektili na\u017eene z odra. Beli fani Stonesov ne razumejo njegovega navdu\u0161enja nad spolnostjo. Resni\u010dni Uptown je manj\u0161i in bolj \u010drn, kot si ga je predstavljal.<\/p>\n Nekaj mesecev po katastrofi v Los Angelesu izda plo\u0161\u010do Controversy<\/em> (’81), na katero spravi vso spornost, ki jo takrat premore. Isto\u010dasno preneha dajati intervjuje, vsi sodelavci pa morajo podpisati pogodbo, da v \u010dasu sodelovanja z njim ne bodo dajali intervjujev ali govorili o njem. Glasba na plo\u0161\u010di je bolj funky kot kdaj koli prej, v besedilih pa ugotavlja, da potrebujemo novo \u010dlove\u0161ko raso, ki ne bo poznala barve ko\u017ee, denarja, oblek, zakonov… Vse, kar ta nova rasa potrebuje, sta ljubezen in seks. Sebe predstavi kot preroka in voditelja. Controversy predstavlja ideolo\u0161ko nadgradnjo Uptowna na nacionalno raven, saj se tokrat v besedilih poleg ljubezni in spolnosti pojavi tudi politika. V tekstih za\u010dne uporabljati \u010drko “U” namesto besede \u201cyou\u201d, kar postane njegov za\u0161\u010ditni znak. Kasneje “U”-ju doda \u0161e “4” za “for”, z uporabo slike o\u010desa za osebni zaimek “I” pa za\u010dne razvijati lastno simbolno pisavo, ki ob njegovem “vstajenju” kulminira v zapisu njegovega novega imena. Belske radijske postaje tudi to plo\u0161\u010do ignorirajo. Ker je Prince v isti sapi sposoben peti hvalnice in slavospeve bogu ter pozivati k promiskuiteti in incestu, se kr\u0161\u010danski fundamentalisti spotaknejo ob njegov svoboden odnos do boga in mu napovejo sveto vojno.<\/p>\n Pravi vzpon za\u010dne z dvojnim albumom 1999<\/em> (’82), na katerem predstavi nov revolucionaren zvok, pravi talilni lonec razli\u010dnih stilov. Glavno sporo\u010dilo plo\u0161\u010de je, da je treba plesati, se zabavati in razbrzdano seksati, saj prihaja z letom 1999 apokalipsa. Njegovo glasbo prvi\u010d predvajajo tudi na doma\u010dih radijskih postajah v Minneapollisu, ker se kar treh hitov na Top 10 pa\u010d ne da ignorirati. Na turneji s spremljevalnim bandom Revolution, ki sledi, Prince \u017ealostno ugotovi, da njegova publika ostaja ista, kot je bila z njim \u017ee na samem za\u010detku. Rasno me\u0161ani Uptown obstaja \u0161e vedno samo v njegovi glavi.<\/p>\n Imeti samo \u010drno publiko pomeni v glasbenem show bussinesu<\/em> biti tretjerazreden. “Najbolj\u0161i sin Minesotte” postane zbegan, zato pride \u010das za visok obisk iz nebes, po katerem spozna, da lahko sodeluje tudi z drugimi. Posname najbolj rockersko (belsko) plo\u0161\u010do Purple Rain<\/em> (’84) – naslovna pesem je prva, ki jo podpi\u0161e skupaj z Revolution – z besedili, ki se v nasprotju s prej\u0161njimi ne ukvarjajo s seksom, ter zamenja bikini za spodobnej\u0161e hla\u010de. Za predstavitev njegove dotedaj najbolj kitarsko obarvane plo\u0161\u010de si oblikuje tudi fali\u010dno kitaro, ki jo poimenuje Cloud guitar<\/em> (kitara-oblak). Ker je sanjskemu svetu Uptowna najbli\u017eji film, plo\u0161\u010do podpre s filmsko emocionalno avtobiografijo, v kateri nastopi s svojimi privr\u017eenci. Film je zgodba o mladem, genialnem, nerazumljenem, nevroti\u010dnem rockovskem glasbeniku, ki na koncu osvoji srca in priznanje vseh. V filmu, ki nosi katarzi\u010den naslov Vijoli\u010dni de\u017e<\/em> (vijoli\u010dna, barva son\u010dnega vzhoda, predstavlja nov za\u010detek; de\u017e pa je element o\u010di\u0161\u010denja), poka\u017ee, kako rasno me\u0161ana publika iz Minneapollisa evfori\u010dno sprejema njegovo glasbo. \u0160ele ko se prepoznajo v filmu, belci ugotovijo, da so fani njegovega pankovsko divjega polsvilenega satenskega glamurja. Uptown ni bil \u0161e nikoli videti tako dobro, zato se po orja\u0161kem svetovnem uspehu plo\u0161\u010de in filma za\u010dnejo v Minneapollis priseljevati \u010drnske rockovske zasedbe, navdu\u0161ene nad filmsko podobo no\u010dnega klubskega \u017eivljenja. Nobena ne ostane dolgo, ker je v Mineapollisu \u0161e vedno samo za odstotek temnej\u0161ih me\u0161\u010danov, Uptown pa Prin\u010deva virtualna realnost. Popolni uspeh Princea \u0161e bolj osami, obenem pa je vsaka njegova naslednja plo\u0161\u010da radikalno druga\u010dna od prej\u0161njih.<\/p>\n Svet mu naenkrat postane premajhen, zato posname plo\u0161\u010do Around the World in a Day<\/em> (’85), kjer si – namesto da bi ostal v varnih rockerskih vodah – raje privo\u0161\u010di psihedeli\u010den pop izlet, na katerem se poigra tudi s folk glasbo. \u017de v mladosti, v svojem prvem intervjuju za \u0161olsko glasilo, je Prince potarnal nad slabimi mo\u017enostmi snemanja in izdajanja glasbe v Mineapollisu, zato sedaj – odrasel in poln denarja – postavi Paisley Park<\/em>, ki obsega tri glasbene snemalne studie, koncertno dvorano in filmski studio. Ta postane njegovo opori\u0161\u010de.<\/p>\n \u010crni umetniki od \u010dasov Josephine Baker do Grace Jones \u017ee po tradiciji romajo v Francijo, da bi si tam ubla\u017eili rasne frustracije, prine\u0161ene iz Amerike, obenem pa jim je Francija ob vrnitvi domov vedno dvignila ceno. Tako tudi Prince svoj drugi filmski projekt Under the Cherry Moon<\/em> posname v Franciji. Tokrat poleg glavne vloge, glasbe in scenarija prevzame tudi re\u017eisersko delo. Filmska zgodba pripoveduje o dveh bratih \u017eigolih, ki po mediteranu preganjata bogate turistke, dokler eden od njiju ne do\u017eivi nesre\u010dne ljubezni. \u010ceprav je film posnet v barvah, kinematografe ugleda kot \u010drnobel. Spremljevalni album Parade<\/em> je \u0161e bolj eksperimentalen kot prej\u0161nji, saj vsebuje v funk zavite godalne klasi\u010dne in pihalne jazzovske aran\u017emaje. Parade je tudi zadnji album, narejen z zasedbo Revolution.<\/p>\n Dvojni album Sign ‘O’ the Times <\/em>(’87), ki sledi, velja med poznavalci za njegov najbolj\u0161i izdelek. Na njem Prince glasbeno rekapitulira vse dotedanje delo in ga dopolni z gospelom ter zrelej\u0161imi besedili. Na plo\u0161\u010di lahko v podlagi pesmi Its Gonna Be A Beautiful Night<\/em> sli\u0161imo motiv, ki ga prepeva stra\u017ea pred gradom hudobne Zahodne ve\u0161\u010de v filmu \u010carovnik iz Oza<\/em>. Njegovo navdu\u0161enje nad tem filmom ne presene\u010da, saj je njegova podobnost z majhnim mo\u017eem izza zavese o\u010ditna, Uptown pa je Oz.<\/p>\n Zaradi o\u010ditkov dela kritikov, da je izgubil ostrino, posname Black Album<\/em> (’88). Glasbeno in tekstualno mra\u010den, negativisti\u010den album, ki predstavi Prin\u010dev gangsta funk, je namenjen izdaji brez promocije. Zaradi vnovi\u010dnega obiska angelcev, ki Princea navdahnejo s pozitivno energijo, ga \u010dez no\u010d zamenja s plo\u0161\u010do Lovesexy<\/em> (’88). Usoda \u010drnega albuma se kljub temu zapi\u0161e med zvezde. Posnetki pridejo v roke glasbenih piratov, ki album izdajo v vsaj devetih razli\u010dnih verzijah. Ocenjujejo, da so prodali okrog 5 milijonov tak\u0161nih primerkov. Neka nem\u0161ka skupina posname celo cover celotne plo\u0161\u010de. Black Album postane najbolj slaven bootleg vseh \u010dasov.<\/p>\n Njegova uradna zamenjava Lovesexy postane zaradi obiska sile bo\u017eje najbolj duhovno orientirana plo\u0161\u010da, na kateri Prince predstavi ob\u010dutek enosti z bogom, du\u0161evno in fizi\u010dno harmonijo, ki jo poimenuje s skovanko Lovesexy. V besedilih re\u0161i tudi problem razmerja ljubezen\/seks, ki je bil prisoten na vseh prej\u0161njih plo\u0161\u010dah. Naslovnica ponazarja njegovo ponovno rojstvo, zato plo\u0161\u010de – zaradi golote – v nekaterih trgovinah no\u010dejo prodajati. Na CD formatu je vsa plo\u0161\u010da posneta kot ena pesem, ker Prince ho\u010de, da se jo do\u017eivi celostno, kot duhovno izku\u0161njo.<\/p>\n Mladostni obo\u017eevalec Batmana posname leta 1989 glasbo za film, na kateri uglasbi borbo med dobrim in zlim. Ve\u0161\u010de rutinsko narejena plo\u0161\u010da poleti zaradi uspeha filma na Batmanovih krilih. Batman <\/em>postane njegova najbolj komercialno uspe\u0161na plo\u0161\u010da po Purple Rain.<\/p>\n Posname nadaljevanje filma Purple Rain Graffiti<\/em> Bridge<\/em> z istoimenskim dvojnim albumom za glasbeno podlago. Tudi tokrat je scenarist, re\u017eiser, nosilec glavne vloge in skladatelj. Pri filmu in plo\u0161\u010di mu pomagajo njegovi prote\u017eiranci The Time, George Clinton, Mavis Staples in Candy Dulfer. Film prikazuje rivalstvo med dvema glasbenikoma, ki tekmujeta pri pisanju pesmi, da bi osvojila srce fatalnega dekleta. \u010ce se nekateri fani pri kritiziranju Under the Cherry Moon \u0161e obotavljajo, potem so si v oceni Graffiti Bridge enotni: film \u017eali inteligenco gledalca.<\/p>\n Premiera v doma\u010dem mestu je sinhronizirana z odprtjem Glam Slama<\/em>, ki je kopija fiktivnega kluba iz filma Purple Rain. Glam Slam predstavlja sveti\u0161\u010de za fane, nostalgi\u010dno materializacijo filmskih sanj in zakoli\u010denje Uptowna v realnem prostoru. Klubi Glam Slam postanejo s svojim na\u010dinom zabave pravi Disneylandi no\u010dnega \u017eivljenja; postavijo jih tudi v Yokohami, Los Angelesu in Miamiju.<\/p>\n Na naslednji plo\u0161\u010di, Diamonds and Pearls<\/em> (’91), se Prince vrne nazaj k \u010drnemu zvoku. K jazzy in gospel vzdu\u0161ju pripomore tudi Rosie Gaines, \u010drna primadona mogo\u010dnega stasa in temu primernega glasu. Besedila se po mnogih su\u0161nih letih spet ukvarjajo z vro\u010dimi in vla\u017enimi temami, novo pa je tudi sporo\u010dilo Live 4 Love<\/em> kot osnova pozitivnega mi\u0161ljenja. Na plo\u0161\u010di ga spremlja zasedba New Power Generation, najbolj raznovrsten in talentiran bend, kar je kdaj koli igral pod njegovo taktirko. Izraz New Power Generation (v nadaljevanju NPG) pa predstavlja tudi ime za njegove fane z vsega sveta – prebivalce globalnega Uptowna, katerim nameni verigo istoimenskih trgovin z izdelki zanje.<\/p>\n V nasprotju z glasbeniki, ki so uspevali pri svojem poslu dalj \u010dasa, ni Prince nikoli – z redkimi izjemami – dlje \u010dasa zadr\u017eal sodelavcev. Njegov odnos do ljudi je aroganten in muhast, od drugih pa zahteva slepo pokor\u0161\u010dino. Ker \u017ee od mladosti \u010duti, da mu je prepovedano govoriti in se sme izra\u017eati samo z glasbo, v komunikaciji s svetom uporablja enozlo\u017enice. \u010ceprav vsi glasbeniki trdijo, da se na koncertih ne da me\u0161ati zvoka z odra, je samovolja in \u017eelja po obvladovanju pri Princeu mo\u010dnej\u0161a. Me\u0161alno mizo postavi na oder, zvok, ki ga ustvari, pa je vseeno odli\u010den.<\/p>\n \u00a0O(+> <\/em>(’92), kripti\u010den naslov naslednje plo\u0161\u010de, najprej povzro\u010di zmedo pri njenem poimenovanju, kasneje pa se v javnosti zanjo ustali ime Androgyny<\/em>. Po zvoku je bolj agresivna in robata od prej\u0161nje, vsebuje pa tudi veliko ritmi\u010dne govorice. Osnova plo\u0161\u010de je zgodba o arabski princesi, ki ji ubijejo o\u010deta, Prince pa ji pomaga najti tri magi\u010dne zlate veri\u017eice in kaznovati morilce. Plesalka Mayte Garcia, izvedenka v arabskih plesih in nova okrepitev New Power Generation, odigra vlogo princese v videu in na koncertih.<\/p>\n Po tretjem poglobljenem sre\u010danju z Bogom, Prince ubije v sebi ve\u010dino svojih alter egov, njegova osebnost pa preraste okvire kakr\u0161nega koli izgovorljivega imena. Prince umre na svoj rojstni dan, sedmega junija tiso\u010ddevetstotriindevetdeset.<\/p>\n <\/p>\n DOBA SIMBOLA<\/strong><\/p>\n \u201cSimbol je najbolj\u0161a mo\u017ena predstavitev ne\u010desa, kar nam ne bo nikoli povsem znano<\/em>,\u201d je pred leti zapisal Carl Gustav Jung. Simboli\u010dna smrt Princea porodi O(+>, ki pritegne pozornost. Ra\u010dunalni\u0161kim tipkovnicam v Paisley Parku dodajo tipko s simbolom, Warner pa razpo\u0161lje \u010dasopisom in revijam nove fonte za pravilno zapisovanje tega imena. Na internetu se udoma\u010di standard zapisovanja O(+>. Ko se pojavi publicitete \u017eeljni umetnik iz Kanade, ki se – ker meni, da je ime predobro za odmet – poimenuje Prince, ga Warnerjevi odvetniki ekspresno obdelajo.<\/p>\n Kmalu zatem Warner lansira zbirko Prin\u010devih hitov na treh plo\u0161\u010dah 2x The Hits<\/em> in B-Sides <\/em>(’93), ki poleg uspe\u0161nic predstavi tudi pet neizdanih pesmi. Ta zbirka, kakr\u0161ne ne bi Prince za \u017eivljenja nikoli izdal, saj je imel “na lagerju” vedno preve\u010d novih pesmi, in naslednja plo\u0161\u010da Come<\/em> (’94) z napisom Prince 1958-1993<\/em>, prepri\u010dajo fane, da je Prince resni\u010dno mrtev. Leta 1994 spravi O(+> na svetlo O(+> Interactive CD-ROM, prek katerega lahko vsakdo stopi v njegov svet.<\/p>\n \u017de v osemdesetih takratnega Princea na sodi\u0161\u010de spravijo trije tipi: Cavallo, Ruffallo in Fargnoli. Ne, to ni kak\u0161en mafijski klan, \u0161pagetna trojka so njegovi odslovljeni managerji. Princeu so o\u010ditali, da jih je v osemdesetih s preveliko produkcijo plo\u0161\u010d spravil ob del zaslu\u017eka, ker ni upo\u0161teval njihovih priporo\u010dil. Kasneje kot O(+> pa ho\u010de izdajati po \u0161tiri plo\u0161\u010de letno, \u010deprav je v glasbenem poslu za maksimalno prodajo, ki jo \u017eelijo zalo\u017ebe, najugodneje, da umetnik izda plo\u0161\u010do na dve do tri leta. Po pogodbi izgubi lastninske pravice nad pesmimi, ki jih prodaja Warner. O(+> bi \u017eelel biti z novim materialom neodvisen, Warnerju pa bi v objavo dajal \u0161e neizdane pesmi Princea. Verjame, da je glasba duhovna energija in ne lastnina, zato mora biti njen lastnik avtor. Meni, da se ga pogodba, ki jo je Prince podpisal z Warnerjem, ne ti\u010de. Ko pa uvidi, da je pravno \u0161e vedno vezan, se odlo\u010di, da bo na turneji do izteka pogodbe. Ta bo trajala \u0161tiri leta, za njen zaklju\u010dek leta 1998 pa \u017ee rezervira Madison<\/em> Square<\/em> Garden<\/em>. Na njej igra samo nove pesmi, ki jih no\u010de izdati pri Warnerju. Koncerti so \u017ee od nekdaj tisto, zaradi \u010desar se je sploh za\u010del ukvarjati z glasbo. Njegovi nastopi so nekaj posebnega: vrata dvoran da odpreti \u017ee zgodaj, tako da ga lahko publika spremlja tudi med enourno tonsko vajo, ki ji sledi neumoren, poltretjo uro dolg koncert. Zadeva se ponavadi zaklju\u010di v poznih jutranjih urah z nastopom v kak\u0161nem klubu.<\/p>\n Ker sodi\u0161\u010da v sporih z zalo\u017ebo ne razsojajo v dobro umetnikov, \u010de so s podpisom pogodbe obogateli, se odlo\u010di za medijsko vojno proti Warnerju. Iz Paisley Parka za\u010dnejo \u0161iriti letake, ki pozivajo ljudi, naj pi\u0161ejo Warnerju, da osvobodi njihovega junaka, O(+> pa po novem mani\u010dno daje intervjuje \u010dasopisom, za katere misli, da so mu naklonjeni in se – tudi po novem – udele\u017euje pomembnej\u0161ih manifestacij. Njegovi intervjuji so svojevrstni, saj potekajo brez sredstev za zapisovanje ali snemanje. Trajajo dvajset minut, prepovedani besedi sta \u201cintervju\u201d in \u201cPrince\u201d. Novinarjem v zameno za medijsko podporo obljublja hi\u0161e. Na UK Brit Awards<\/em>, kjer prejme nagrado za najbolj\u0161ega tujega mo\u0161kega umetnika, se pojavi z napisom \u201cSLAVE\u201d na bradi in z minimalisti\u010dnim govorom izzove salvo smeha. Dave Rowntree iz benda Blur si napi\u0161e na brado \u201cDAVE\u201d in se naslednji dan namesto njega pojavi na naslovnih straneh \u010dasopisov. Zadnja pogodba z Warnerjem naj bi bila te\u017eka kar 100 milijonov dolarjev. Tako postane O(+> najbogatej\u0161i su\u017eenj v zgodovini \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n Postavi se na \u010delo borbe proti zalo\u017ebam: glasbenike poziva, naj se v pogodbah ne odre\u010dejo lastni\u0161tvu svoje glasbe in si izborijo umetni\u0161ke pravice. Meni, da bi morala biti glasba dostopna kot zrak, in napoveduje, da bo razvoj interneta omogo\u010dil prost pretok glasbe, ki bo spro\u017eil zlom glasbene industrije.<\/p>\n Po dolgotrajnih pogajanjih z Warnerjem dose\u017ee sprejemljiv kompromis in prekine svojo maratonsko turnejo. Warnerju dovoli izdati Princeov fantomski Black Album (’94) in tri nove plo\u0161\u010de. Na prvi v seriji – Gold<\/em> (’95) – predstavi \u017eivljenje in ljubezen v vseh oblikah, vklju\u010dno s sovra\u0161tvom in ljubosumjem. Gold je prva plo\u0161\u010da pod novim imenom, vsebuje zelo \u010dist zvok in zaklju\u010duje serijo plo\u0161\u010d od leta 1982 naprej, na katerih se je Prince na ovitkih poslavljal s stavkom \u201cI Wish U see The Dawn<\/em>\u201d, (dawn = zora; o. p.).\u00a0 Sporo\u010dilo Gold se glasi:\u00a0 \u201cWelcome to the Dawn<\/em>.\u201d Singel The most beautiful girl in the world<\/em> postane s \u010disto pop strukturo velika uspe\u0161nica.<\/p>\n Za film Spika Leeja z naslovom Girl 6<\/em> naredi istoimenski soundtrack, na katerem uporabi v glavnem stare pesmi, naslovno temo pa napi\u0161ejo NPG.<\/p>\n Februarja 1996 se O(+> poro\u010di s \u010dlanico NPG, ekshibicionisti\u010dno Mayte Garcia, ki je na turnejah skrbela za erekcijo mo\u0161kega dela publike. Z ekvilibristko z me\u010dem na glavi in tremi kovanci v popku se O(+> tako ujame, da “\u010duti do nje kot do svoje sestre”. Prepri\u010dan je, da sta bila v prej\u0161njem \u017eivljenju oba ena in ista oseba. Poroka poteka – da bi imeli angeli dovolj prostora\u00a0 – v prazni cerkvi, par pa za\u017eivi skupno \u017eivljenje v Minneapolisu, kjer “hlad odganja slabe ljudi iz mesta”. Za poro\u010dni dar ji napi\u0161e simfonijo z naslovom Kamasutra<\/em>. Zaplodi ji prestolonaslednika. Za seboj pusti vojsko deklet, v katere je prodrl, in “vdovo” pokojnega Princea Susannah Melvoine, sestro kitaristke Wendy iz Revolution. Tudi za njegovega izvenzakonskega otroka se O(+> ne zmeni.<\/p>\n \u00a0Chaos And Disorder<\/em> (’96) – zadnji dolg Warnerju – nosi na ovitku sporo\u010dilo, da je bil material prvotno namenjen osebni uporabi. Najbolj kitarska plo\u0161\u010da po Purple Rain se ne obdr\u017ei dolgo na lestvicah, ker O(+> \u017ee po \u0161tirih mesecih lansira svojo prvo \u201csvobodno\u201d trojno plo\u0161\u010do Emancipation<\/em> (’96). 19. november – dan, na katerega Emancipation ugleda lu\u010d sveta – proglasi za dan emancipacije in ga za\u010dini s koncertnim slavjem v Paisley Parku. Dogajanje se neposredno prena\u0161a tudi po internetu. Album zalo\u017ei njegova zalo\u017eba NPG Records<\/em>, za enkratno distribucijo plo\u0161\u010de pa podpi\u0161e pogodbo z EMI<\/em>.<\/p>\n Trgovine z NPG artikli za\u010dne preseljevati v kiberneti\u010dni prostor na internetu, kjer si postavi tudi homepage, prek katerega komunicira s publiko: zanima ga, koliko so pripravljeni pla\u010dati za njegovo glasbo in v kak\u0161ni koli\u010dini naj jo izdaja; spra\u0161uje, kateri projekti so smiselni, in zbira denar za dobrodelne namene. Od tehno-frika !!!!!, proizvajalca glasbenih strojev prihodnosti, kupi stol s senzorji, ki pretvarjajo elektromagnetna valovanja v zvok. Stol namerava uporabiti na svoji bli\u017eajo\u010di se turneji. Don‘<\/em>t miss the show!<\/p>\n <\/p>\n IDOLMAKER<\/strong><\/p>\n Pod psevdonimom Jamie Starr za\u010dne po vzoru enega svojih najljub\u0161ih filmov Idolmaker<\/em> (Taylor Hackford, 1980) izdelovati glasbene atrakcije. Najprej vzame pod drobnogled lokalni R&B band, imenovan Flyte Time, ga na novo oble\u010de, odpusti pevko in na njeno mesto postavi bobnarja. \u010ceprav jih ho\u010de najprej poimenovati The Hookers (Kurbirji), se premisli in jih imenuje The Time. Napi\u0161e jim ve\u010dino pesmi in producira plo\u0161\u010de. Skladba Cool<\/em> v izvedbi The Time postane njegov dotedaj najve\u010dji hit, \u0161est\u010dlanska zasedba z gangsterskim imid\u017eem pa prava funk atrakcija. \u010ce polizani funksterji predstavljo enega njegovih mo\u0161kih alter egov, potem skupina Vanity 6 poskrbi za \u017eenski del. \u0160efica \u017eenskega trojca Vanity je pred za\u010detkom glasbene kariere reklamni model za polirno pasto za beljenje zob. Vanity 6 so videti kot porno zvezde: nastopajo v spodnjem perilu in prepevajo pesmi o vibratorjih in seksu. Po prepiru z Vanity na avdiciji med 700 mladenkami izbere novo zvezdo in jo s preostankom tria reformira v Apollonia 6. Podobno naredi iz jazz tolkalke Sheile Escovedo vro\u010do pop atrakcijo. Podobno ustvari \u0161e Sheeno Easton, The Family, MadHouse, Carmen Electra… Skupine igrajo pred njegovimi nastopi in ustvarjajo vtis, da gre za pravo glasbeno gibanje.<\/p>\n ZAPU\u0160\u010cNA<\/strong><\/p>\n Prince slovi po tem da ima vedno na zalogi vsaj 500 dokon\u010danih pesmi, zato nikoli ne izda plo\u0161\u010de z \u017eivimi posnetki. Po koli\u010dini bootlegov se lahko primerja z Beatlesi. Med fani kro\u017eijo njegovi nedokon\u010dani in neizdani posnetki, ki datirajo od prvih snemanj v Moonovem studiju do njegove smrti. Marsikateri poznavalec je mnenja, da ravno ti posnetki predstavljajo njegova najbolj\u0161a dela.<\/p>\n Ve\u010d kot 180 pesmi napi\u0161e posebej za druge glasbenike: Paulo Abdul, The Bangles (Manic Monday<\/em>), Milesa Davisa (Amandla), Raya Charlesa, Joea Cockerja, Martiko, Kennyja Rogersa, Georgea Clintona in mnoge druge. Znane so tudi priredbe njegovih pesmi v izvedbi Tine Turner, Cindy Lauper, Living Colour, Simple Minds, Soul Asylum TLC… Pesem Nothing Compares 2 U<\/em>, ki jo napi\u0161e za “svojo” skupino The Family, postane superuspe\u0161nica \u0161ele v izvedbi obritoglave Sinead O’ Connor, ki pa je po obisku pri Princeu no\u010de ve\u010d prepevati. V istem letu jo drugi priredijo vsaj \u0161e devetkrat. Samplala pa ga je vsa raperska srenja od Public Enemy, Digital Underground, MC Solaarja do Arrested Development (Tennessee),pa tudi Consolidated, Grace Jones, Boy George in drugi.<\/p>\n <\/p>\n O(+>: EMANCIPATION<\/strong><\/p>\n V su\u0161nih \u010dasih, ko novope\u010dene zvezde glasbene estrade izgubijo sijaj \u017ee po nekaj plo\u0161\u010dah, se je umetni\u0161ka kreativnost O(+> \u0161ele dobro \u201csnela s ketne\u201d. Devetdeseta bodo precej naporna za njegove \u010dastilce, saj si je za za\u010detek dal du\u0161ka s kar triurnim izdelkom. Od treh tla\u010denk, dolgih po uro, dobite zaradi praznika emancipacije (19. november) eno v dar.<\/p>\n Pri poslu\u0161anju se postavlja vpra\u0161anje, kako sploh poslu\u0161ati tako dolgo zadevo. Vse naenkrat? Vsako plo\u0161\u010do kot celoto? Oboje! Prva plo\u0161\u010da je nekaj srednjega, druga mirnej\u0161a, tretja pa najbolj dinami\u010dna in eksperimentalna. Zaradi nekaj zaporednih preve\u010d uspavanih pesmih pri naenkratnem konzumiranju na drugem disku tek nekoliko zastane, vendar se v nadaljevanju redosled pesmi razvije, tako da je zbranost poslu\u0161anja na koncu primerljiva z za\u010detno. O(+> je zaljubljen in kon\u010dno svoboden, to se mo\u010dno pozna na njegovi glasbi in zvoku, ki je bla\u017een ter na trenutke osladen. Po stilu petja je bli\u017eje zgodnjim prin\u010devskim plo\u0161\u010dam, iz katerih je vel optimisti\u010den in veder, skoraj naiven duh. Pri prvem poslu\u0161anju gre v u\u0161esa ve\u010dina od 36 pesmi, z ve\u010dkratnim poslu\u0161anjem pa \u010dar ne izgine. Glasbeno je ta komplet oma\u017e celotni tradiciji \u010drne glasbe, saj na plo\u0161\u010di najdemo tako gospel kot afro-kubanski son, jazz, funk ali hip-hop. O(+> se tokrat za\u010duda ne izogne priredbam, ki jih je kar nekaj. Najbolj v u\u0161esa bijo\u010da je One of us<\/em>, s katero si je Joan Osborne prislu\u017eila grammyja. Njegova izvedba po\u0161lje Joan nazaj v \u0161olske klopi, refren \u201cWhat if God was one of us…\u201d<\/em> pa je odpet tako histeri\u010dno, kakor da ho\u010de poslu\u0161alce prepri\u010dati v to, da je prav on tisti, po katerem spra\u0161uje refren.<\/p>\n Pri projektu je sodelovala vsa dru\u017eina. Mayte poje back vokale, v \u010dasu snemanja nerojeni otrok pa mu je posodil sr\u010dni utrip za ritem pesmi Sex in the Summer<\/em>. Pesem Joint 2 joint<\/em> ima stepovski solo, vokal Kate Bush pa u\u010dinkovito ustvari ozadje pri My computer<\/em>. Scrappy D, MC, odgovoren za ritmi\u010dni govor, je izbran gobca\u010d, tako da je Da, da, da<\/em> pravi G-funk a la New Funk. Skrb za trobila in pihala je tudi tokrat prepu\u0161\u010dena Ericu Leedsu, ki z malim vijoli\u010dnim sodeluje \u017ee od plo\u0161\u010de Parade<\/em> iz leta 1986 dalje. Tematsko se pesmi ukvarjajo z zvezdnikovim (aktualnim) polo\u017eajem. Velik del jih je posve\u010den ljubezni, svobodi in delanju otrok, manj\u0161i del pa njegovim “vzporednim dejavnostim”: ra\u010dunalnikom, internetu, endorfinom… Ravno tako O(+> ne pozabi s polnimi usti povedati, da je Captain Crunch<\/em> (najljub\u0161a \u017eitarica) najokusnej\u0161i. Kjub mno\u017eini materiala so mi zdramili prst, ki pritiska gumb za naprej, samo trije, \u0161tirje komadi. Emancipation je izdelek, ki ka\u017ee na to, da je O(+> \u0161ele za\u010del, in to na mestu, kjer so drugi \u017ee odnehali.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prince Rogers Nelson: kaj, zakaj, kje, kdaj in \u0161e kaj\u2026 <\/p>\n","protected":false},"author":88904,"featured_media":14187,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-14185","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88904"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14185"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14185\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14189,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14185\/revisions\/14189"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14187"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"13891\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/13891.jpg\")
![\"wAq17iz\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/wAq17iz-600x600.jpg\")
<\/p>\n![\"R-7690671-1446822344-3754.jpeg\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/R-7690671-1446822344-3754.jpeg.jpg\")
<\/p>\n![\"R-7682833-1446650044-4984.jpeg\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/R-7682833-1446650044-4984.jpeg.jpg\")
<\/p>\n![\"1999\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/1999.jpg\")
<\/p>\n![\"around\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/around.jpg\")
<\/p>\n![\"o\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/o-600x597.jpg\")
<\/p>\n![\"black\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/black.jpg\")
![\"sexy\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/sexy.jpg\")
<\/p>\n![\"gerafiti\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/gerafiti.jpg\")
<\/p>\n![\"perle\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/perle-600x599.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
![\"gold\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/gold.jpg\")
<\/p>\n![\"chaos\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/chaos.jpg\")
<\/p>\n![\"emancipa\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/emancipa-600x511.jpg\")
<\/p>\n