![\"Liberation_Music_Orchestra\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/Liberation_Music_Orchestra.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Charlie Haden : Liberation Music Orchestra<\/em><\/strong> (Impulse!, 1969)<\/p>\n <\/p>\n Album Liberation Music Orchestra<\/em> je prvomajsko posvetilo in \u010destitka. Mirno, pa tudi motivirano, ga uvr\u0161\u010damo v razdelek politi\u010dnega skladanja in muziciranja, naj bo izraz \u00bbpoliti\u010dna glasba\u00ab \u0161e tako dvoumen, protisloven, morda v nekem smislu celo nemogo\u010d. V ospredju tega izraza sta poudarjena \u00a0socialna funkcija take godbe in izrecni namen avtorjev.<\/p>\n Dejstvo je, da vso \u00bbpoliti\u010dno glasbo\u00ab – tudi \u00bbprotestno p\u00e9to pesem\u00ab (protest song<\/em>) ali \u00bbprotestno glasbo\u00ab – najve\u010dkrat povezujemo z dru\u017ebenimi in politi\u010dnimi gibanji, politi\u010dnimi idejami in s svetovnim nazorom nasploh, v burnem 20. stoletju najpogosteje z levim politi\u010dnim spektrom, ki je bil anarhisti\u010den, komunisti\u010den, socialisti\u010den, progresivno liberalen \u2013 me\u0161\u010danski in tudi kmetski. Ne moremo se ogniti temu, da je bila glasba, na sebi bolj abstraktna kot druge umetnosti,\u00a0 v zgodovini vseeno vedno mo\u010dna prena\u0161alka politi\u010dnih idej, komentatorka, spremljevalka in spodbujevalka dru\u017ebenih gibanj, ozvo\u010devalka protestov in demonstracij, ki so sami po sebi glasen dogodek. In vendar velja tudi to, da velika ve\u010dina ustvarjene glasbe, tudi jazza in popularne glasbe, obi\u010dajno pripoveduje o ne\u010dem drugem ali pa namen ustvarjalcev ni odkrito politi\u010den.<\/p>\n Pri in\u0161trumentalni glasbi \u2013 \u010de slu\u010dajno glasbenikov ne gledamo pri muziciranju \u2013 namen najve\u010dkrat izdaja ime benda, naslov komadov, besedilo ali izbrani motiv, del napeva, melodija, vzeta od kod drugod, ki nedvoumno namiguje na njeno poreklo, kontekstualno rabo in na intenco glasbenika.<\/p>\n Pri Liberation Music Orchestra <\/em>ni prav nobene dileme, ne v imenu orkestra, ne v komadih, ki jih izvaja. Ameri\u0161ki jazzovski basist Charlie Haden (1937 – 2014), prvi basist prelomnega kvarteta Ornetta Colemana in sopotnik naprednega jazza, ki ga pove\u010dini ne moremo izvzeti iz burnih dogodkov v ZDA, je ta album z zbranimi glasbeniki istomi\u0161ljeniki v orkestru, ki so bolj ali manj redno muzicirali skupaj, posnel leta 1969. Letnica izdaja vrh antisistemskih in kontrakulturnih gibanj na Zahodu in posebej v ZDA, kjer so se vzdignili gibanje \u010drncev za dr\u017eavljanske pravice, protivojno oziroma mirovni\u0161ko gibanje (ZDA so bile do vratu v vojni v Vietnamu) in feministi\u010dno gibanje. Ogromno svobodomiselnih glasbenikov, ki so bili del progresivne umetnosti, pa tudi naprednih politi\u010dnih prepri\u010danj, je tedaj segalo k neposrednim politi\u010dnim sporo\u010dilom v godbi, zajemalo iz zgodovine \u00a0dru\u017ebenih in politi\u010dnih bojev, odkrito agitiralo proti sistemu, v katerem so se kazale vse razpoke, doma\u010de razmere so povezovali z boji v svetu in odkritim simpatiziranjem z njimi. To so bile mednarodne geste solidarnosti, odkrite priklju\u010ditve \u00bbpravi\u010dni stvari\u00ab, katera koli je \u017ee bila.<\/p>\n Velika ve\u010dina napredne jazzovske srenje ni bila izjema. Niti najmanj ne \u010dudi ustanovitev tega orkestra, kakor tudi ne naslov albuma, ki je postal ime benda, s katerim je Haden za\u010del redno nastopati in gostovati po vseh koncih sveta ob najrazli\u010dnej\u0161ih prilo\u017enostih. Avtorica nekaj komadov in predvsem odli\u010dna aran\u017eerka v senci \u00bbvodje\u00ab \u00a0je izvrstna pianistka in skladateljica Carla Bley, vsekakor eno klju\u010dnih imen sodobnega orkestrskega jazza. Seznam \u010dlanov orkestra je impresiven, to je bil tudi v prihodnjih reinkarnacijah in albumih: Charlie Haden (kontrabas), Carla Bley (klavir), Perry Robinson (klarinet), pred kratkim umrli argentinski glasbenik Gato Barbieri (saksofoni), Dewey Redman (saksofoni), Don Cherry (trobenta), Michael Mantler (trobenta), Roswell Rudd (pozavna), Bob Northern (francoski rog, pi\u0161\u010dali), Howard Johnson (tuba), Sam Brown (kitara, afri\u0161ki prstni klavir), Paul Motian (bobni), Andrew Cyrille (bobni).<\/p>\n Navdih za album je Haden dobil iz ljudskih pesmi iz \u0161panske dr\u017eavljanske vojne, dodal pa je \u0161e nekaj svojih, Colemanovo skladbo \u00bbWar Orphans\u00ab (igral jo je z njim v kvartetu), nekaj jih je prispevala Carla Bley, tudi uvod, ki preide v razgibano kora\u010dnico Kurta Weila in Berta Brechta, \u00bbPesem o zdru\u017eeni fronti\u00ab. Nasploh je album razdeljen med emocionalne komade z ljudskimi napevi in himni\u010dnim vzdu\u0161jem in weilovske komade s hakeljci, ki jih spretno aran\u017eira in vodi Carla Bley. A med vsemi komadi na tem albumu izstopa izjemno Hadenovo posvetilo \u00bbSong for Che\u00ab, ki je dejansko tour de force<\/em>, eden najve\u010djih in tudi najbolj zapomnljivih komadov \u2013 s fantasti\u010dnim uvodom na kontrabasu in orkestrskim izbruhom v slavno himno padlemu argentinskemu revolucionarju (s posnetkom kubanskega sona, posvetila komandantu Cheju) – padlemu v sicer brezupno nespametni in idealisti\u010dno zastavljeni gverilski vojni v Boliviji leta 1967, neuspeli ponovitvi modela bojevanja in sajenja uspele kubanske revolucije.<\/p>\n Vseeno je bil eden glavnih povodov za ta album nacionalna konvencija demokratske stranke leta 1968, ki se je dobesedno razbila na dva nasprotujo\u010da tabora glede ameri\u0161kega imperialnega vojevanja v Vietnamu \u00a0\u2013 z ironijo in ostrostjo mu Haden in ekipa posve\u010dajo komad \u00bbCircus ’68 ’69\u00ab, pa tudi priredbo tradicionalne himne, ki je postala pesem mirovni\u0161kega gibanja, \u00bbWe shall Overcome\u00ab, ki jo je del delegatov iz New Yorka in Kalifornije zapel na konvenciji, potem ko je bilo jasno, da so mirovniki na konferenci pora\u017eeni. Haden na ovitku albuma zapi\u0161e, da je bila cela re\u010d groteskna in obenem mote\u010da, tako hudo, da je uradni protokol stranke orkestru na konvenciji zaukazal, naj z domoljubnimi komadi zadu\u0161i pesem delegatov: \u00bbTo je skozi glasbo dovolj jasno povedalo, kaj se z na\u0161o dr\u017eavo dogaja politi\u010dno\u00ab.<\/p>\n Liberation Music Orchestra <\/em>je zgled dobre, mo\u010dne politi\u010dne godbe, spoja free jazza, usedlin orkestrske godbe z najfinej\u0161imi aran\u017emaji, ki odpirajo silovito dinamiko, je zgled \u0161iritve in bogatitve jazza z drugimi glasbenimi formami iz sveta; najve\u010d iz \u0161panskega sveta v Evropi in Latinski Ameriki,\u00a0 odkrit, anga\u017eiran album. Je svetal album upanja, jeze in javnega glasbeni\u0161kega poziva in opomina. Haden je naslednjega z LMO posnel \u0161ele \u010dez 14 let.<\/p>\n (opomba: spet ga krpamo s \u00bbtube\u00ab, ni cel, nekaj komadov manjka, a ne glavnih)<\/p>\n