{"id":14322,"date":"2016-05-18T19:04:57","date_gmt":"2016-05-18T17:04:57","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14322"},"modified":"2016-05-18T19:06:44","modified_gmt":"2016-05-18T17:06:44","slug":"guy-clark-1941-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14322","title":{"rendered":"Guy Clark (1941-2016)"},"content":{"rendered":"<figure style=\"width: 357px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-14326\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-465x600.jpg\" alt=\"Guy_Clark_BW_Press_02\" width=\"357\" height=\"461\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-465x600.jpg 465w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-793x1024.jpg 793w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-768x992.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-1190x1536.jpg 1190w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-1586x2048.jpg 1586w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/Guy_Clark_BW_Press_02-scaled.jpg 1983w\" sizes=\"auto, (max-width: 357px) 100vw, 357px\" \/><figcaption class=\"wp-caption-text\">nashvilleportraits.com<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prvenec teksa\u0161kega kantavtorja in naturaliziranega nashvillskega kitarskega mojstra Guya Clarka je leta 1975 iz\u0161el z velikimi pri\u010dakovanji in zlasti med kritiki po\u017eel precej\u0161nje navdu\u0161enje. S plo\u0161\u010do <em>Old No. 1<\/em> se je nadaljeval kantavtorski razmah prve polovice sedemdesetih, ko so iz\u0161li prvenci Johna Prinea, Loudona Wainwrighta, Toma Waitsa, Brucea Springsteena in \u0161e koga. Townes van Zandt, vpliven teksa\u0161ki avtor, dober Clarkov prijatelj in eden iz \u00bbnashvillskega teksa\u0161kega kroga\u00ab, je prvenec sicer izdal \u017ee konec \u0161estdesetih, a na prizori\u0161\u010de so \u017ee prihajali nekolikanj mlaj\u0161i avtorji, denimo Rodney Crowell, takrat \u0161e \u010dlan spremljevalne zasedbe Emmylou Harris.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"RITA BALLOU - Guy Clark\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Xo2y_gSTew8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Clark je bil, kot ve\u010dina zgoraj na\u0161tetih, \u00bbpisec za pisce\u00ab (songwriter&#8217;s songwriter), torej avtor, po \u010digar pesmih so radi segali drugi izvajalci, kritiki so ga visoko cenili, sam pa ve\u010djega komercialnega uspeha ni dosegel in se ni niti pretirano trudil, da bi ga; zanj je bilo najpomembneje, da je ustvarjal in pisal dobre pesmi, pesmi, ki jih je skrbno dotuhtaval, izdeloval in klesal. Ni naklju\u010dje, da je enega svojih albumov naslovil <em>Workbench Songs<\/em>. Znan je bil tudi kot mojstrski izdelovalec kitar in kot nekak\u0161na \u00bbsiva eminenca\u00ab vseh tistih, zlasti teksa\u0161kih sotrudnikov, ki so iskali zato\u010di\u0161\u010da v Nashvillu. Skupaj s soprogo, avtorico (poglejte na zgodnje plo\u0161\u010de Emmylou Harris) in slikarko Susanno Clark (1939-2012), ki ji je posvetil svoj zadnji studijski album <em>My Favorite Picture Of You<\/em> (2013) \u2013 o njem smo pisali tudi na <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=7087\">Novi muski<\/a> \u2013 sta bila neutrudna \u00bbvaruha\u00ab mladih avtorjev in nadebudnih iskalcev preboja na glasbeno sceno. Pri njiju se niso zadr\u017eevali zgolj mlaj\u0161i ustvarjalci, pa\u010d pa je bilo vedno dovolj prostora za vse, ki so imeli posluh za dobro pesem. Med njimi denimo tudi Johnny Cash, ki ni skoparil z izvedbami Clarkovih pesmi; med drugimi je posnel <em><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=_KwvQ5lfA2k\">Texas 1947<\/a>, <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=-Vm6DzCadTs\">The Last Gunfighter Ballad<\/a> <\/em>in <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=tfF5k1nbxgA\"><em>Let Him Roll <\/em><\/a>s prijatelji Williejem Nelsonom, Krisom Kristoffersonom in Waylonom Jenningsom pa tudi proslulo <em>Desperados Waiting For A Train<\/em>, ki velja za br\u017e\u010das najbolj znano Clarkovo pesem.<\/p>\n<p>https:\/\/youtu.be\/nFFgR-SDzM8<\/p>\n<p>Kot kitarist je Guy Clark izmojstril igranje na akusti\u010dno kitaro tako s prsti kot s trzalico (finger in flat-picking), izhajal pa je iz t. i. \u00bbtravis pickinga\u00ab, kjer prsti v sinkopiranem ritmu igrajo tako ritem kot basovsko linijo in solisti\u010dne vlo\u017eke. Prva ve\u010dja glasbena osebnost, ki je v country in folk glasbi uporabljala zametke tega sloga, je bila <em>Maybelle Carter<\/em>, eminenca vplivne glasbene dru\u017eine Carter, ki je slog inovirala v t. i. \u00bbCarter scratch\u00ab. Za njo ga je povzel <em>Merle Travis<\/em>, ki je izpopolnil \u00bbtravis picking\u00ab in s pridom uporabljal za kompleksne in\u0161trumentalne izvedbe z jazzovskim pridihom. Tretji v verigi izpopolnjevalcev pa je bil <em>Chet Atkins<\/em>, ki je sicer\u0161njemu igranju z dvema prstoma desne roke (Carter in Travis) dodal \u0161e druge prste. Zraven ponavadi \u0161tejejo \u0161e <em>Jerryja Reeda<\/em>, ki je z zna\u010dilnim slogom \u00bbthe claw\u00ab takisto izhajal iz te tehnike. Guy Clark je bil tudi mojster t. i. \u00bbtalking bluesa\u00ab, zna\u010dilnega za teksa\u0161ke kantavtorje in potujo\u010de folkovske glasbenike (Woody Guthrie), kamor sodi tudi smisel za humor, ki ga s Clarkovimi pesmimi sicer ne povezujemo nemudoma.<\/p>\n<p>Avtorski slog Guya Clarka bi lahko povzeli z besedami \u00bblaconica brevitas\u00ab, slog, ki ga poznamo denimo iz pesmi Hanka Williamsa in Merla Haggarda. Teksa\u0161ka kantavtorska veja 1970 let je temeljila na pisanju na videz preprostih, negostobesednih, a v resnici kompleksnih besedil, prepletenih s prispodobami in drugimi izbranimi pesni\u0161kimi postopki. Nekolikanj bolj odkrit poeti\u010dni slog je viden zlasti pri Townesu van Zandtu, poeti\u010dnost Clarkovega pesni\u0161kega zna\u010daja pa opazimo bolj med vrsticami, zlasti v naracijah in ljubezenskih baladah, denimo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=7nHnEK2ECMM\"><em>She Ain&#8217;t Goin&#8217; Nowhere<\/em><\/a>. O podobnostih in razlikah posameznega \u00bbteksa\u0161kega avtorskega sloga\u00ab sedemdesetih bi neko\u010d veljalo napisati podrobnej\u0161o \u0161tudijo, a dela Townesa van Zandta, Guya Clarka, Willieja Nelsona, Waylona Jenningsa in nekaterih drugih \u017ee dlje \u010dasa tudi na akademski ravni veljajo za prese\u017ena. Njihova mo\u010d je v tem, da so v svojem jedru preprosta in nepretenciozna, pa vendar se znanih motivov in tem lotevajo druga\u010de, ne\u0161ablonsko. Za podrobnej\u0161i uvid v njihovo ustvarjanje so dandanes na voljo celotne diskografije, tako da si mnenja o njihovem delu ni te\u017eko ustvariti, pa tudi primerjave so posledi\u010dno la\u017eje.<\/p>\n<p>Pri pisanju o delu Guya Clarka, ki je preminil 17. maja 2016 v Nashvillu, se nismo dotaknili njegovega \u0161ir\u0161ega \u017eivljenjepisa, a faktografskih podatkov dandanes ni te\u017eko najti. Zdaj je \u010das za ponovno ovrednotenje Clarkovega dela, ki brez dvoma sodi v vrh avtorske ustvarjalnosti t.i. \u00bbvzporednega nashvillskega toka\u00ab. Vpliv njegovih pesmi in ustvarjanja se dandanes odra\u017ea v domala vseh opusih avtorjev, ki jim za uspeh ni dovolj ponavljati enih in istih, dolgo\u010dasnih zahtev sodobnega glasbenega trga. Rodney Crowell, Steve Earle, Lyle Lovett&#8230; vsi ti vplivni avtorji, ki nosijo mo\u010dan pe\u010dat Clarkove ustvarjalnosti. Vrsta za njimi pa je dolga.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Guy Clark - She Ain&#039;t Goin&#039; Nowhere\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/dwtiYrtP4A0?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mojster in desperado <\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":14330,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,15],"tags":[],"class_list":["post-14322","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14322","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14322"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14322\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14329,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14322\/revisions\/14329"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14330"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14322"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14322"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14322"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}