{"id":14490,"date":"2016-06-10T14:20:47","date_gmt":"2016-06-10T12:20:47","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14490"},"modified":"2016-06-11T14:25:23","modified_gmt":"2016-06-11T12:25:23","slug":"modri-abonma-8","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14490","title":{"rendered":"Modri abonma 8"},"content":{"rendered":"<p><em><strong><span lang=\"SL\">Orkester Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju 8; Cankarjev dom, Ljubljana, 26. 5. 2016<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n<figure id=\"attachment_14491\" aria-describedby=\"caption-attachment-14491\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-14491 size-medium\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/06\/sftolkalci_kolaz2-foto_Darja_\u0160travs_Tisu-600x225.jpg\" alt=\"sftolkalci_kolaz2-foto_Darja_\u0160travs_Tisu\" width=\"600\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/06\/sftolkalci_kolaz2-foto_Darja_\u0160travs_Tisu-600x225.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/06\/sftolkalci_kolaz2-foto_Darja_\u0160travs_Tisu-768x288.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/06\/sftolkalci_kolaz2-foto_Darja_\u0160travs_Tisu.jpg 1000w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-14491\" class=\"wp-caption-text\">foto: Darja \u0160travs Tisu<\/figcaption><\/figure>\n<p>Zadnji koncert Modrega abonmaja v leto\u0161nji koncertni sezoni Slovenske filharmonije (SF) smo lahko pri\u010dakovali s precej\u0161njim (prijetnim!) razburjenjem. V tako ali druga\u010de v celoti italijanski program \u2013 \u010de \u017ee ne po skladatelju, pa vsaj po naslovu \u2013 se je namre\u010d prikradla krstna izvedba nove skladbe na\u0161e \u017ee mednarodno uveljavljene skladateljice <em>Nine \u0160enk<\/em>. Tako skladba kot njena zasnova in izvedba sta bili zelo velikopotezni, saj je bila noviteta ni\u010d drugega kot koncert za \u0161tiri tolkalce in orkester. Skladbo z naslovom <em>Quadrum<\/em> (lat. kvadrat) so ob spremljavi orkestra izvedli njegovi \u0161tirje \u00bbredni\u00ab tolkalci: timpanist <em>Darko Gorenc<\/em> ter <em>Barbara Kresnik<\/em>, <em>Franci Krevh<\/em> in <em>Matev\u017e Bajde<\/em>. \u017de poznan s koncertov SF je bil tudi tokratni dirigent <em>Ivan Repu\u0161i\u0107<\/em>, koncertu pa sta prisluhnila tudi direktor SF <em>Damjan Damjanovi\u010d<\/em> in aktualni \u0161ef dirigent <em>Uro\u0161 Lajovic<\/em>.<\/p>\n<p>Nina \u0160enk je kompozicijo najprej \u0161tudirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (pri Pavlu Mihel\u010di\u010du), nadaljevala v Dresdnu (pri Lotharju Voigtl\u00e4nderju) in naposled v M\u00fcnchnu v razredu Matthiasa Pintscherja, ki je seveda tudi sam zelo uveljavljen in cenjen umetnik (z njim z veseljem sodeluje tudi Berlinska filharmonija) pa tudi dober znanec in prijatelj na\u0161e filharmoni\u010dne hi\u0161e, s katero je \u017ee ve\u010dkrat sodeloval kot skladatelj in dirigent. \u0160enkova, ve\u010dkrat nagrajena in \u017ee v svetovnem smislu priznana skladateljica, saj njene kompozicije na najpomembnej\u0161ih svetovnih festivalih izvajajo tudi zelo znani in ugledni orkestri, kot sta npr. Newyor\u0161ka filharmonija in Londonska Sinfonietta, pravi, da je bil \u017ee od za\u010detka njene kompozicijske poti \u00bbpoudarek vedno na virtuozni igri vsakega instrumenta; tak\u0161ne so vse moje linije in prena\u0161anje glasbe poteka tudi prek te virtuoznosti.\u00ab \u0160e vedno imam v prijetnem spominu izvedbo njenega prvega violinskega koncerta leta 2004, skladatelji\u010din jezik pa se je v 12 letih, ki so minila od tedaj, seveda razvil in razvejal v druge in nove smeri; postal je \u0161e bolj eklekti\u010den, \u0161e bolj inovativen in \u0161e bolj presenetljiv.<\/p>\n<p>Ker \u017eive izvedbe (sploh krstne) koncertov za tolkala pri nas lahko sli\u0161imo in do\u017eivimo zelo redko, obenem je koncert za tolkala vedno tudi vizualno do\u017eivetje, je prav, da si tokratno noviteto ogledamo nekoliko pobli\u017ee. \u017de ob prihodu v dvorano je publiko tako presenetila silna mno\u017eica tolkal, postavljenih na solisti\u010dnih pozicijah levo in desno od dirigenta (vse do konca orkestra \u2013 prvih violin na eni in violon\u010del ter kontrabasov na drugi strani) ter v ozadju orkestra, kjer smo tolkalske sekcije sicer vajeni. Zelo te\u017eko in verjetno nesmiselno bi bilo na\u0161teti vsa tolkala in \u00bbtolkala\u00ab, ki so se ta ve\u010der zna\u0161la na odru, omenim pa vsekakor lahko dva vibrafona, krotale (anti\u010dne \u010dinele), tri tam-tame (neugla\u0161ene gonge), vise\u010de glinene lonce za ro\u017ee(!), dva velika bobna, cajon oz. Kahon, les(e)ni boben (log oz. slit drum) ter mno\u017eico manj\u0161ih in drobnih, bolj ali manj eksoti\u010dnih tolkal.<\/p>\n<p>Na odru, ki ga je zasedla \u0161e polna zasedba simfoni\u010dnega orkestra, je tako ostalo kaj malo prostora, tolkalnim solistom pa so se v bli\u017eini dirigenta v prvem delu skladbe pridru\u017eili \u0161e solisti iz drugih sekcij (flavta, bas klarinet, trobenta); njihov namen je bil \u00bbslediti solistu, ga spremljati in pomagati oceniti: naj bo to so\u010dasno unisono igranje, isti ritem ali pa sti\u010di\u0161\u010da solista z ostalimi, ki nam dajejo ob\u010dutek skladnosti, ume\u0161\u010denosti, pravilnosti\u00ab. Ob glasbi, ki je prihajala z odra Gallusove dvorane, so bile prve asociacije fragmentarnost, eksperimentalnost, virtuoznost in izjemna mavrica zvo\u010dnih barv izpod rok vseh \u0161tirih solistov (in seveda skladateljice) \u2013 to je bila brezmejna barvitost, ki jo v simfoni\u010dnem orkestru popolnoma brez pretiravanja in podcenjevanja ostalih sekcij vzlic svoje \u0161tevil\u010dnosti in neskon\u010dne inovativnosti skladateljev in glasbenikov resni\u010dno in nedvomno zmorejo samo tolkala. Sli\u0161ali in videli smo mnoge tehnike igranja (s tak\u0161nimi in druga\u010dnimi palicami \u2013 udarjalkami, z godalnimi loki, z rokami &#8230;) in bili posledi\u010dno pri\u010da resni\u010dnemu in dokon\u010dnemu razbitju mita o tolkalcih kot instrumentih in glasbenikih \u00bbiz ozadja\u00ab orkestra.<\/p>\n<p>Tudi harfistka je ob\u010dasno na svoj instrument zaigrala s palicami, timpanist Darko Gorenc pa je bil na svoji obi\u010dajni orkestrski poziciji solisti\u010dno nemara nekoliko manj izpostavljen. Na trenutke je orkester mojstrsko izvajanje svojih kolegov opazoval s prav tak\u0161nim zanimanjem, kot avditorij, kadenca med obema deloma skladbe pa je postregla s fascinantnim dvogovorom pojo\u010de \u017eage (Matev\u017e Bajde) in fleksatona, na katerega je Franci Krevh igral z godalnim lokom. Med igranjem so se solisti po odru tudi premikali, kar je dalo zvo\u010dni podobi skladbe dodatno dimenzijo, Gorenc pa je proti koncu koncerta navdu\u0161il z virtuozno kadenco za timpane. Povzamemo lahko z ugotovitvijo, da je bil Quadrum prava pa\u0161a za o\u010di in u\u0161esa ter briljanten prikaz, kaj vse zmore orkestrska sekcija tolkal, Nini \u0160enk in vsem \u0161tirim solistom pa je treba \u010destitati tudi za drznost in nepopustljivo koncentracijo pri izvedbi tega izjemno zahtevnega tolkalnega koncerta.<\/p>\n<p>Koncert za tolkala sta programsko oklepali dve simfoni\u010dni pesnitvi <em>Ottorina Respighija<\/em>, italijanskega impresionisti\u010dnega mojstra te glasbene oblike in sploh programske glasbe na splo\u0161no. Uvodni stavek prve od omenjenih pesnitev, <em>Ptic<\/em>, zazveni v baro\u010dnem, skoraj bachovskem duhu \u2013 kot tudi priti\u010de glasbi Bernarda Pasquinija (1637\u20131710), \u010digar skladbo za \u010dembalo je Respighi pravzaprav samo transkribiral za orkester in jo uporabil za uvodni stavek <em>Ptic<\/em>. Respighijeve kompozicije so pravi u\u017eitek za poslu\u0161anje tudi zaradi res mojstrske orkestracije (<em>Ptice<\/em> so presenetljivo pisane popolnoma brez tolkal), obenem pa izziv za izvajalce. V liri\u010dnem drugem stavku (<em>Golobica<\/em>) je oboist <em>Matja\u017e Rebolj<\/em> prispeval lep solo, godala pa precizne fla\u017eolete. Glasbena podoba <em>Koko\u0161i<\/em> (tretji stavek) je bila po pri\u010dakovanjih \u0161e posebej barvita in prepri\u010dljiva in pri\u010darala tudi be\u017een spomin na podoben stavek v Slikah z razstave (Musorgski). V prelestnem \u010detrtem stavku (Slav\u010dek) se je izkazal flavtist <em>Ale\u0161 Kacjan<\/em>, lepo izpeljan pa je bil tudi zaklju\u010dek s ponovitvijo uvodne t\u00e9me.<\/p>\n<p>Za <em>Rimske vodnjake<\/em>, prvo od cikla simfoni\u010dnih pesnitev <em>Rimska trilogija<\/em>, ki ga je Respighi posvetil italijanski prestolnici, so se predhodni solisti iz tolkalske sekcije samo preoblekli v frake in tokrat spet popoln orkester je odigral tehtno, odmerjeno ter dobro oddirigirano izvedbo s posebej dramati\u010dnim (orgle!) tretjim stavkom (<em>Vodnjak Trevi opoldne<\/em>) in prelepim v ni\u010d odzvanjajo\u010dim sklepom zadnjega stavka (<em>Vodnjak vile Medici ob son\u010dnem zatonu<\/em>). Izvedba zaklju\u010dnega <em>\u010cajkovskega<\/em> (<em>Italijanski capriccio<\/em>, op. 45) je bila slab\u0161a, posledice napornega koncerta so bile sli\u0161ne predvsem pri intonaciji in skupni igri. Skladba je naposled sicer izzvenela zadovoljivo, vpra\u0161ljiva pa ostaja njena prete\u017ena \u0161lagersko-zabavlja\u0161ka programska (ne)primernost v vlogi zadnje skladbe obeh leto\u0161njih abonmajskih sezon SF.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zadnji koncert v leto\u0161nji koncertni sezoni<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":14491,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-14490","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14490","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14490"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14490\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14494,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14490\/revisions\/14494"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14491"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14490"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14490"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14490"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}