{"id":14500,"date":"2016-06-11T23:08:06","date_gmt":"2016-06-11T21:08:06","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14500"},"modified":"2016-06-12T19:05:30","modified_gmt":"2016-06-12T17:05:30","slug":"drugadrugi-glasbena-pisma-22","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14500","title":{"rendered":"Drugadrugi \u2013 Glas(be)na pisma (2\/2)"},"content":{"rendered":"

\"pisanje<\/p>\n

 <\/p>\n

Naj pero va\u0161e oro\u017eje bo,<\/em><\/p>\n

moje drage, pogumne \u017eenske!<\/em><\/p>\n

(Kavisha Mazzella)<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Nova Muska v sodelovanju z Iniciativo \u017eensk v glasbi \u2013 Glasne skozi osebna pisma obelodanja pri\u010devanja, polemiziranja, osebne izku\u0161nje in kriti\u010dne misli \u017eensk \u2013 akterk in ustvarjalk\u00a0doma\u010dih glasbenih scen.<\/p>\n

Drugo in zadnje pismo si pi\u0161eta\u00a0Teja Klob\u010dar, glasbena urednica na Radiu Slovenija, in glasbena publicistka Polona \u010cerni\u010d.<\/p>\n

Teja o sebi:\u00a0<\/em>Muzikologinja in slovenistka, trenutno sredi raziskovanja glasbe slovenskih kantavtorjev. Doslej med drugim asistentka za etnomuzikologijo in tajnica KED Folk Slovenija, od nedavnega tudi glasbena urednica, sicer pa ve\u010dna fangirl.<\/em><\/p>\n

Polona o sebi:\u00a0Sem sociologinja, ki od leta 2010 pi\u0161e glasbene kritike in reporta\u017ee. Te so bile objavljene na spletnem glasbenem portalu RockOnNet, RockLine in v reviji Narobe. Trenutno i\u0161\u010dem nov medij, za kak\u0161en ob\u010dasni zapis.\u00a0<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"Teja
Teja Klob\u010dar. Foto: Monika Klob\u010dar<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Polona,<\/p>\n

v\u0161e\u010d mi je, ko pravi\u0161, da te pri poslu\u0161anju glasbe vodijo ob\u010dutki; muzikologi (in drugi strokovni opazovalci) se v\u010dasih radi zataknemo pri merljivih, faktografskih podatkih, pozabimo pa na to, da je treba glasbo najprej \u010dutiti. Imamo pa privilegij, da si lahko svoje ob\u010dutenje glasbe razlo\u017eimo s pomo\u010djo znanja in tako bolje razumemo, zakaj nas kak\u0161na izvedba pusti otopele, kak\u0161na druga pa nam naje\u017ei ko\u017eo.<\/p>\n

In to, priznam, sem doslej ve\u010dkrat opazila prav pri \u017eenskih izvajalkah. Morda mi bolj zlezejo pod ko\u017eo, kaj pa vem. Morda pa si prav \u017eenske upajo izraziti tisto intimnej\u0161o, ranljivej\u0161o plat, ki jo morajo mo\u0161ki \u017ee od otro\u0161kih let (zaradi na\u0161e dru\u017ebene naravnanosti, jasno) skrivati pred svetom. Malo je teh \u017eensk, res jih je malo. Vendar pa je re\u0161evanje tega problema povezano s splo\u0161nim polo\u017eajem \u017eensk v na\u0161i dru\u017ebi \u2013 zgolj kvote, na primer, tega ne bi mogle re\u0161iti. Kvote so \u017ee v svoji osnovi nehvale\u017een princip, saj predpisujejo zgolj kvantiteto, ne pa tudi kvalitete. In \u010de bi se \u017ee odlo\u010dili zanje, kaj bi z njimi predpisali? Ve\u010d glasbe, ki jo pojejo pevke? \u017de zdaj precej \u017eenskih glasov na odrih poje besede, ki so jim jih v usta polo\u017eili mo\u0161ki (obratnih primerov je bolj malo) in ta ukrep tu ne bi spremenil ni\u010desar. Kaj pa, \u010de bi uvedli ve\u010d glasbe, ki jo izvajajo instrumentalistke, glasbe, ki so jo napisale tekstopiske in skladateljice, glasbe, ki so jo aran\u017eirale, producirale, montirale, snemale \u017eenske? Prav pri vsakem od teh meril bi naleteli na te\u017eave, saj problem \u017eensk v glasbi ni problem \u017eensk pred mikrofonom, torej pevk, ampak so stvari precej kompleksnej\u0161e. Ponekod, na primer v orkestrih, predsodke vse od 70. let prej\u0161njega stoletja posku\u0161ajo prese\u010di s slepimi avdicijami,[1]<\/a> vendar je takih prilo\u017enosti malo, saj glasba (sploh pri nas) ostaja predvsem ljubiteljska, prosto\u010dasna dejavnost.<\/p>\n

Predsodek do \u017eensk v glasbi se vle\u010de \u017ee stoletja. \u017denske, ki so nastopale pred mo\u0161kimi (kot pevke, morda s kak\u0161nim manj\u0161im in\u0161trumentom v rokah \u2013 primeri instrumentalistk so precej redki), so imele pogosto predznak lahkih, promiskuitetnih in tako manjvrednih predstavnic \u00bbne\u017enej\u0161ega spola\u00ab (nala\u0161\u010d uporabljam to oznako, saj me ob njej vedno popade nekaj ni\u010d kaj ne\u017enih refleksov). Ne vem, kaj je bilo prej: napol gole pevke na odru ali mo\u0161ka \u017eelja po napol golih pevkah na odru (nagibam se k slednji mo\u017enosti), vsekakor pa ta problem ni od v\u010deraj. \u010ce ga \u017eelimo razre\u0161iti, nas \u010daka celovitej\u0161a sprememba razmi\u0161ljanja, ki jo lahko dose\u017eemo le z vztrajnostjo in medsebojno podporo. Treba pa je za\u010deti pri sebi in razbiti najprej lastne predsodke.<\/p>\n

Draga Polona, ima\u0161 tudi ti kak\u0161ne ideje, predloge za izbolj\u0161anje stanja? Verjetno stvari \u017ee re\u0161uje\u0161 po svojih zmo\u017enostih \u2013 kako in na kak\u0161en na\u010din?<\/p>\n

[1]<\/a> Tudi slepe avdicije v\u010dasih niso bile dovolj, saj je spol kandidata pogosto izdala obutev (natan\u010dneje: zvok petk po parketu). Ponekod zato kandidate prosijo, naj na oder stopijo bosi.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Polona
Polona \u010cerni\u010d. Foto: osebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Teja,<\/p>\n

Naj pri\u010dnem tole pismo, s katerim tudi zaklju\u010dujeva najino dopisovanje, z navedbo nekaj podatkov. Po podatkih britanske Asociacije za neodvisno glasbo je 61 odstotkov zaposlenih v glasbeni industriji mo\u0161kih. Na podro\u010djih kot so managment, promocija in glasba v \u017eivo je ta dele\u017e \u0161e precej vi\u0161ji, le 30 odstotkov je \u017eensk. Kljub temu, da imajo \u017eenske vi\u0161jo raven izobrazbe zaslu\u017eijo manj kot njihovi mo\u0161ki kolegi. Skoraj polovica \u017eensk v glasbeni industriji (47 %) zaslu\u017ei manj kot 10.000 funtov letno. Med mo\u0161kimi jih je tak\u0161nih 35 odstokov.<\/p>\n

Navajala bi lahko \u0161e podatke mnogih drugih analiz in raziskav pa bi pri\u0161li do podobnih ugotovitev. Strinjam se s teboj, da je problem \u0161ir\u0161i in, kot sem \u017ee sama zapisala, se ti\u010de \u0161ir\u0161ega polo\u017eaja \u017eensk v dru\u017ebi. Pa vendar sama izhajam iz stali\u0161\u010da, da kjer je prisotna velika neuravnote\u017eenost med spoloma, po zasedenosti mest in dohodkov, je pozitivna diskriminacija, kar je drug termin za kvote (beseda kvote je namre\u010d skoraj tako osovra\u017eena kot beseda feminizem\/feministka), primeren ukrep za izbolj\u0161anje obstoje\u010dega stanja. Tovrstna ureditev morda na prvi pogled res vpliva le na kvantiteto, ne more pa na kvaliteto, vendar je kvalitetni izbor glasbe stvar uredni\u0161ke politike. Ne le v slovenskem glasbenem prostoru, temve\u010d \u0161ir\u0161e, je kvalitetnih glasbenih izvajalk dovolj, \u010de ne enako kot mo\u0161kih kolegov, zagotovo pa ve\u010d kot jih je sedaj izpostavljenih v glasbenem in medijskem prostoru. Enako velja tudi za druga podro\u010dja.<\/p>\n

\u017denskam je treba dati prilo\u017enost za ustvarjanje, predvajanje in nastopanje. Nemalokrat se mora najprej, zaradi socializacijskih procesov, ki \u0161e vedno usmerjajo \u017eenske v pripisane in tradicionalne dru\u017ebene vloge, v katerih mesto \u017eensk ni v izpostavljenem ospredju, krepiti njihovo mo\u010d in spodbuditi k udejstvovanju, pa naj bo to na glasbenem, literarnem ali kak\u0161nem drugem ustvarjalnem podro\u010dju, tudi tehni\u010dne narave. Spodbuda lahko pomeni \u017ee vidnost \u017eensk, njihova prisotnost v javnosti, medijsko pojavljanje. Odra\u0161\u010dala sem ob glasbi ter ustvarjanju Nece Falk in Svetlane Makarovi\u010d, ki sta v mojih mladih letih zaznamovali moje zanimanje ne le za glasbo, temve\u010d \u0161ir\u0161o umetnost, pri \u010demer nobena izmed njiju \u017ee takrat ni ustvarjala primarno za otro\u0161ko\/mladinsko publiko. V kolikor bi upo\u0161tevali kriterije, po katerih nekatere zasebne komercialne radijske postaje izbirajo glasbo preko anketiranja poslu\u0161alcev, ki so glasbeno obstali v 80-tih letih, njune glasbe na radijskih postajah ne bi poslu\u0161ali, ker pa\u010d ve\u010dini ni dovolj v\u0161e\u010dna, pozitivna ali kar koli \u017ee najbolj glasbeno privla\u010di komercialno poslu\u0161alstvo. Zadnja plo\u0161\u010da Nece Falk, Od dale\u010d<\/em>, je recimo izvrstna. Dvomim, da se pogosto vrti na radijskih postajah, zlasti \u010de izvzamem nacionalne radijske postaje. Besedila pesmi je napisal Bo\u0161tjan Narat. Ko govorim o \u017eenskih ustvarjalkah zato ne mislim, da ustvarjajo le samostojno ali izklju\u010dno v \u017eenskih zasedbah, temve\u010d da imajo \u017eenske pomembno vlogo, ki je tudi javno vidna oziroma je javno prepoznana. Zavzemanje za izbolj\u0161anja polo\u017eaja \u017eensk v glasbi ne pomeni sovra\u017eno nastrojenost napram mo\u0161kim ustvarjalcem, temve\u010d zavzemanje za krepitev mo\u010di \u017eensk in njihovo vidnost, na koncertnih odrih in v medijskem prostoru ter sli\u0161nost na radijskih postajah.<\/p>\n

Do sprememb se seveda tudi z uvedbo kvot ne bi moglo priti v kratkem roku. \u017de na primeru njihove uvedbe v politiki vidimo, da je to dolgotrajni proces. Bi bil pa pozitiven signal glasbenim ustvarjalkam, tudi ali predvsem tistim mlaj\u0161im, ki \u0161ele prihajajo. Dejstvo pa\u010d je, da mo\u0161ki glasbeni izvajalci niso bolj izpostavljeni, ker je njihova glasba bolj kvalitetna, ampak zato, ker glasbena industrija deluje kot gospodarski sistem, v katerem so v ospredju mo\u0161ki. Zato ima Bruce Springsteen trenutno evropsko turnejo na \u0161tadionih za 40 in ve\u010d tiso\u010d obiskovalcev, enako kvalitetna, a manj poznana izvajalka Melissa Etherdige (od obeh sem videla po pet koncertov in sem objektivna kot sem le lahko), pa \u2013 ko pride v Evropo \u2013 koncertira v dvoranah do tri tiso\u010d obiskovalcev. Zato je lani Gregory Porter igral na glavnem odru festivala Jazz Open<\/em> v Stuttgartu, ve\u010dkrat nagrajena Ruthie Foster pa je na noge dvignila ob\u010dinstvo v malem d\u017eez klubu.<\/p>\n

Tema nima konca in verjamem, draga Teja, da jo bova nadaljevali kje drugje, tudi v Inciativi Glasne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pisma akterk in ustvarjalk doma\u010dih glasbenih scen \u2013 Teja Klob\u010dar & Polona \u010cerni\u010d, II. del.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":14483,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-14500","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14500","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14500"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14500\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14507,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14500\/revisions\/14507"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14483"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14500"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14500"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14500"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}