![\"tubby\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/06\/tubby-598x600.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Augustus Pablo & King Tubby : King Tubbys Meets Rockers Uptown<\/em><\/strong> (Yard International, 1976)<\/p>\n <\/p>\n Dub je bil zmerom nekaj neujemljivega, a obenem je bil tako bazi\u010den. Vsaj v domicilu na Jamajki in jamaj\u0161kih diasporah je pomenil marsikaj. Bil je tudi znamenje ekskluzivnosti, a predvsem je krepil, zares oja\u010dal kulturo globokega pulza, ki se ne pusti asimilirati. Paul Gilroy je v slovitem spisu o \u010crnem Atlantiku, modernosti in dvojni zavesti, ki je tudi kritika \u010drnskih afrocentri\u010dnih ideologij skoz njegovo razumevanje afri\u0161kih diaspori\u010dnih kultur in njihovih glasb, zapisal tudi tole: \u00bbNi sodobnega ekvivalenta provokativni, hermeti\u010dni mo\u010di duba, ki je podpiral radikalni etiopianizem v sedemdesetih letih, ali protiasimilacijski nerazumljivosti bebopa v \u0161tiridesetih.\u00ab<\/p>\n Afrojamaj\u0161ka ekspresivna kultura je postala simbolno mesto, kjer se je odprla mo\u017enost – in vedno znova zapirala – preseganja dru\u017ebenih hierarhi\u010dnih odnosov v novih oblikah: v avtobiografskih pisanjih, v posebnem in kreativnem rokovanju z govorjenim jezikom in predvsem v glasbi.<\/p>\n \u010ce le malo postanemo in pomislimo, je ta majhen karibski otok, nekdanja britanska kolonija, od konca petdesetih let naprej svetu dajal fascinantno obilico nore in nove godbe. Med vsemi je reggae z vsemi predhodniki in odvodi pravzaprav postal sinonim za jamaj\u0161ko godbo na otoku in v diaspori. Kako pa je z dubom, esktravagantnim, a inherentnim delom studijske produkcije reggaeja, ki je kar poganjal in cvetel po celem svetu?<\/p>\n Najbolje, da za\u010dnemo kar z albumom King Tubbys Meets Rockers Uptown<\/em>. Velja za enega vrhov osamosvojenega \u017eanra. Leta 1976 ga je produciral <\/em>Augustus Pablo, kar v jamaj\u0161kem izrazju pomenilo, da je dolo\u010dil nabor komadov, ki so na njem, komadov, ki so jih pod njegovo taktirko posneli in so iz\u0161li pri njegovi zalo\u017ebi na razli\u010dnih singlicah, v svojem majhnem studiu pa jih \u00bbdubovsko\u00ab obdelal \u2013 remiksal \u2013 King Tubby, izjemni tonski tehnik, studijski inovator in tudi lastnik potujo\u010dega ozvo\u010denja, pravzaprav potujo\u010de diskoteke, ki so ji na otoku pravili sound system<\/em>. Del komadov je remiksal drugi dubovski izumitelj, Errol \u00bbET\u00ab Thompson. Komade je v enem osrednjih kingstonskih tonskih studiev, pri Randyju, v letih 1972 \u2013 1975 posnela izbrana gru\u010da glasbenikov: Augustus Pablo (igral je na klaviature in melodiko), Robby Shakespeare\u00a0 in Aston Barrett (na basu), Carlton Barret (bobni), Earl \u00bbChinna\u00ab Smith (kitara), Richard \u00bbDirty Harry\u00ab Hall (tenorsaksofon) in Bobby Ellis (trobenta).<\/p>\n Vse to navaja h glavnemu spoznanju, da je reggae predvsem studijska, v studiu proizvedena glasbena oblika. Na Jamajki so reggae zares \u00bbv \u017eivo\u00ab igrale in pele v studiu izbrane ekipe, bendi studijskih glasbenikov in did\u017eeji (toasterji<\/em>). Producent (in\/ali zalo\u017enik), tonski tehnik, posedovalec sound sistema<\/em> so bili klju\u010dne osebnosti pri formiranju slogov, glasbenih novotarij, venomer podrejenih specifi\u010dnemu posredovanju godbe na plesi\u0161\u010du (dance hall<\/em>), prek radia ali plo\u0161\u010d. Sodobna jamaj\u0161ka glasbena kultura je plo\u0161\u010dna in diskote\u010dna kultura. Fraza dub<\/em> it<\/em>, ki je s\u010dasoma zamenjala frazo wax it<\/em>, opisuje predvsem klju\u010dno odlo\u010ditev producenta, da bodo dolo\u010deno skladbo ali pa njeno version <\/em>(razli\u010dico) posneli<\/em>, da je zrela za snemanje oziroma vrezovanje v gramofonsko plo\u0161\u010do in za njeno razpe\u010devanje, torej za prodajo in predvajanje. Studijska praksa z mo\u017enostmi ponovnega me\u0161anja zvoka je proizvedla nove glasbene zvrsti, predvsem dub<\/em> in talk over<\/em> (\u00bbgovor \u010dez\u00ab) oziroma did\u017eejevski toasting<\/em> \u010dez in\u0161trumentalno podlago razli\u010dice znane pesmi.<\/p>\n Oba sta dedi\u010da tradicije sound systems<\/em> od konca petdesetih let naprej, ko je vrtenje ameri\u0161ke \u010drnske glasbe (ryhthm & bluesa<\/em> in modernega jazza) s plo\u0161\u010d na najetih placih prvi\u010d vzpostavillo “diskote\u010dno plesi\u0161\u010de” in dru\u017eenje ob glasbi kot alternativen, \u0161ir\u0161i mno\u017eici dostopen javni prostor. Tekmovanje med lastniki hrupnih sound sistemov<\/em> je preraslo v donosen, tudi nasilen posel, v katerem so kraljevali did\u017eeji (disk-jockeys<\/em>), ki so po upadu uvoza plo\u0161\u010d R&B-ja konec petdesetih sami za\u010deli producirati bluesovske plo\u0161\u010de (rudie blues<\/em>) in najemati lokalne glasbenike. Te plo\u0161\u010de niso bile za javno prodajo, marve\u010d so ostale v posesti lastnikov diskotek. Ve\u010dinoma je \u0161lo za in\u0161trumentalne <\/em>priredbe R&B uspe\u0161nic in izvirnih skladb v neworlean\u0161kem slogu. Vokalno spremljavo, \u0161lo je za nekaj ritmi\u010dnih spodbujevalnih gesel za plesalce (scat<\/em> ali toast<\/em>), so dodajali DJ-ji v \u017eivo ob vrtenju plo\u0161\u010d. Kmalu so DJ-ji te fraze posneli na plo\u0161\u010de. Improvizirano vokaliziranje DJ-jev na plesi\u0161\u010du je osnova dvema slogovnima oblikama reggaeja – talk overju<\/em> in dubu<\/em>.<\/p>\n Skozi dejavnost sound sistemov<\/em> se je na Jamajki po vojni vzpostavila\u00a0 precej divja\u00a0 glasbena industrija s samostojno glasbeno produkcijo, majhnimi, slabo opremljenimi studii in zalo\u017ebami plo\u0161\u010d, predvsem pa s studijskimi glasbeniki, ki so se brez pogodb s pla\u010dilom na roko za snemanje selili iz enega studia v drugega.<\/p>\n Vse oblikovne spremembe (od skaja, rocksteadyja do roots rock reggaeja) so bile prepletene z na\u010dinom snemanja in studijskega me\u0161anja zvoka. Vpeljava bolj sofisticirane snemalne tehnologije, ki ni primerljiva s takratno ravnijo opremljenosti studijev v ZDA ali Britaniji, je omogo\u010dila re-kom-pozicijo<\/em> kompleksnej\u0161ega zvoka. Tonski tehniki so kon\u010dni miks prilagajali glede na \u017eanrske posebnosti in zahteve. Poenostavljena formulacija bi celo bila, da so jih z na\u010dinom me\u0161anja zvoka in raziskovanjem studijskih zmo\u017enosti proizvajali. Tako sta bila na primer ska in rocksteady me\u0161ana druga\u010de. Pri prvem je bil glas potisnjen v ospredje, kakor v vseh popularnih pesmih, ki temeljijo na besedilu, pri drugem je bil glas potisnjen na isto raven kot ostala glasbila. Vsekakor velja, da sta bila tehni\u010dni postopek in specifi\u010dna tehnika me\u0161anja zvoka v socialni recepciji pojmovana \u017eanrsko, bila sta dolo\u010dujo\u010da pri opredelitvi in prepoznavanju glasbenega \u017eanra, kar velja tako za dub<\/em> kot za talk over<\/em>.<\/p>\n Dub je in\u0161trumentalna verzija<\/em> \u017ee posnetega komada z vokalom. Je odmev tradicije sound sistemov<\/em>. Ve\u010dina glavnih akterjev, tonskih tehnikov in producentov je bila nelo\u010dljivo povezana z njimi: Bunny Lee, King Tubby, Lee “Scratch” Perry, Joe Gibbs, Prince Jammy, Scientist, Yabby You, Augustus Pablo, Glen Brown.<\/p>\n Dub<\/em> s svojo provokativno hermeti\u010dno mo\u010djo s specifi\u010dnim cut’n’mix<\/em> postopkom je utele\u0161enje basovske kulture, je povsem razgaljen po\u010dasen plesni ritem, reduciran na bas in bobne (this drum an’ bass<\/em>). Dubovski posnetki niso komponirani za<\/em> medij tako kot studijski albumi rockovskih skupin, marve\u010d so komponirani iz<\/em> njega. Pri\u010devanja glasbenikov, ki so zahajali v studio Kinga Tubbyja ali Leeja Perryja, so pisane pripovedi o eksperimentalni \u017eilici, \u010duda\u0161kih idejah, studijskem \u010darovni\u0161tvu, misti\u010dnem prikrivanju iznajdb in posebnih na\u010dinih produciranja plo\u0161\u010d.<\/p>\n King Tubby je leta 1968 v svojem studiu me\u0161al ska specials<\/em> (ekskluzivne posnetke) za Coxsonovo diskoteko. Pri eksperimentiranju, ukinjanju glasov in njihovem ponovnem vme\u0161avanju v in\u0161trumentalno podlago, “re-kom-poziciji”, je izvirne posnetke ob modulaciji spremenil v prve dubs<\/em>, ki so privla\u010dili in navdu\u0161ili plesalce in posledi\u010dno druge producente, ki so kmalu na drugo stran male plo\u0161\u010de za\u010deli uvr\u0161\u010dati in\u0161trumentalne dub versions<\/em> naslovne vokalne skladbe. Na dubu je izvorno ritmi\u010dno ogrodje skladbe\/popevke (riddim<\/em>) \u0161e razpoznavno, vendar je razdrobljena in ponovno sestavljena. Tempo je lahko upo\u010dasnjen, vokalni deli so obi\u010dajno prisotni le z refreni ali vzklikom. V toku skladbe se be\u017eno pojavijo in takoj odplujejo v odmevu in popa\u010denosti, pihala “\u0161mirajo”, tavajo, nagla\u0161ajo, je\u010dijo v reverberaciji, izginejo in se naenkrat pojavijo.<\/p>\n Dub odlikuje inovativna raba studijske tehnologije. Tubby in Perry sta na prelomu \u0161estdesetih in sedemdesetih upravljala le z dvokanalno, kasneje s \u0161tirikanalno me\u0161alno mizo, uvedla sta princip reza in vme\u0161avanja drugih posnetih in studijsko manipuliranih zvokov (vzleta letala, brnenja motorja, gromenje nevihte, piskov, vkomponiranje \u0161uma posnetka v zvok, poudarjena raba odmeva, pospe\u0161evanje in upo\u010dasnjevanje hitrosti posnetka). Hkrati sta spodbudila vznik vokalnega “pod\u017eanra” v reggaeju, namre\u010d did\u017eejevski talk over<\/em>; glas did\u017eeja se iz diskoteke spet preseli v studio, kjer v ritmi\u010dnih frazah, nenarativni pripovedi, monologu “govori \u010dez” dubovsko glasbeno podlago popularnega komada. Ukine petje in ga nadomesti z ostrim, napadalnim socialnim komentarjem. U-Roy, ki je za\u010del kot did\u017eej v Tubbyjevi diskoteki, je bil prvi popularni toaster. <\/em><\/p>\n Kako je proizvajanje “verzij” sploh potekalo, kak\u0161en je bil njihov studijski zna\u010daj z vidika organizacije glasbene produkcije in distribucije? Najbolj\u0161i zgled sta oba legendarna kingston\u0161ka studijska \u010darovnika, King Tubby in Lee Perry. Prvi, ker je deloval kot zadnji, a odlo\u010dilni \u010dlen v verigi, in drugi, ker je kot prvi sku\u0161al nadzorovati vse posamezne etape glasbene produkcije; ustanovil je lastno zalo\u017ebo, sam najemal glasbenike, sprva najemal studio, nato zgradil svojega Black Ark<\/em>, ki ni bil zgolj studio za (re)miksanje in\u0161trumentalnih trakov in glasu kot Tubbyjev, marve\u010d snemalni studio, v katerem je lahko v \u017eivo posnel bend in kon\u010dno z njim vred pogorel v spopadu z lokalno industrijo reggaeja.<\/p>\n Kako je torej godbo ustvarjal in jo plasiral manj\u0161i producent? Ker ni bil lastnik studia, ga je moral najeti. Z najetimi in dobro izbranimi glasbeniki je potem posnel svoje skladbe. Kot je bil splo\u0161ni obi\u010daj je \u00bbtrakove\u00ab z osnovnim miksom producent\/zalo\u017enik prinesel v obdelavo, v kon\u010dni (re)miks “glasbenemu producentu”, Kingu Tubbyju. Le ta naj bi iz vsakega riddim<\/em> zme\u0161al pet ali \u0161est versions<\/em> v razli\u010dnih slogih. Producent je med njimi izbral tisto razli\u010dico, ki je bila po njegovem zrela za izdajo plo\u0161\u010de. Pri tem je Tubby iz osnovnih trakov zmiksal svojo dub verzijo za sound system<\/em>, s prodajo katere je zmanj\u0161eval stro\u0161ke miksanja. Tubby je na za\u010detku sedemdesetih postavil lastni me\u0161alni studio in tudi izpopolnil vrezovalnik plo\u0161\u010d, acetatov. V studiu je vzgajal ekipo tonskih tehnikov in jih spodbujall h kreativnemu miksu. Ker je bil princip snemanja specials<\/em> (ekskluzivnih acetatov) \u0161e vedno klju\u010den za funkcioniranje sound sistemov<\/em>, njihovi lastniki pa so morali \u0161e posebej ob vikendih publiko zalagati z vedno novo muziko, se je dogajalo, da je Tubby z ekipo ob petkih iz enega osnovnega riddim<\/em> zmiksal po nekaj deset dub verzij in jih sproti prodajal did\u017eejem oziroma lastnikom diskotek. Uveljavil se je princip “\u017eivega” me\u0161anja v realnem \u010dasu trajanja komada. V\u010dasih je pri me\u0161anju, ki je bilo polno improvizacije in navdiha, sodelovalo tudi po ve\u010d tonskih tehnikov. Publika je bila prek godbe, posredovane s plo\u0161\u010d, v nenehnem stiku z najnovej\u0161imi godbami in s tem tudi njihov najstro\u017eji ocenjevalec. Brez te komercilne funkcije, ki je prehajala v socialno, ne moremo razumeti izjemne vitalnosti jamaj\u0161ke godbe. Posebnost jamaj\u0161ke glasbene produkcije je bila, da korporativni kapital zaradi njene razdrobljenosti ni mogel usmerjati in nadzorovati njenega najbolj inventivnega segmenta. A Jamajka ni bila imuna pred njim. \u0160e manj pa je bila imuna pred lokalnimi gangsterji, izsiljevalci, \u00bbza\u0161\u010ditniki\u00ab studiev, kar so izkusili vsi, ki so se podali na pot neodvisno.<\/p>\n Osbourne Ruddock alias<\/em> King Tubby (1941 \u2013 1989) je bil najbolj imeniten glasnik kulture \u00bbfonografske ustnosti\u00ab, zna\u010dilne za afroameri\u0161ke kulture, za kulturo verzij, ki zanika tradicionalno zahodno avtorstvo oziroma z njim ni\u010d no\u010de imeti. Tako kot August Pablo je znal obnoreti z dubom.<\/p>\n