{"id":14674,"date":"2016-07-10T11:20:11","date_gmt":"2016-07-10T09:20:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14674"},"modified":"2016-07-11T11:54:38","modified_gmt":"2016-07-11T09:54:38","slug":"mi-smo-the-fall","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14674","title":{"rendered":"Mi smo The Fall!"},"content":{"rendered":"<p><em>Pred gostovanjem <a href=\"http:\/\/thefall.xyz\/\"><strong>The Fall<\/strong><\/a> na <strong><a href=\"http:\/\/www.sajeta.org\">Sajeti<\/a> <\/strong>v petek, 15. julija 2016, objavljamo \u010dlanek o Marku E. Smithu in The Fall iz tiskane Muske \u0161t. 3-4, leta 2004.<\/em><\/p>\n<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-14677 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/the-fall-na-sajeti-425x600.jpg\" alt=\"the fall na sajeti\" width=\"425\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/the-fall-na-sajeti-425x600.jpg 425w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/the-fall-na-sajeti.jpg 680w\" sizes=\"auto, (max-width: 425px) 100vw, 425px\" \/><\/strong><\/p>\n<p>Kaj bi mi brez The Fall? Skupine, ki se z vztrajnostjo, nebrzdano ustvarjalnostjo, doslednostjo in s prezirom do zvezdni\u0161kega postavljanja upira kalupom popularne glasbe. The Fall so to, kar so, samo zato, ker jih vodi trda roka idejnega, nespornega vodje in edinega stalnega \u010dlana zasedbe, Marka E. Smitha.<\/p>\n<figure id=\"attachment_14683\" aria-describedby=\"caption-attachment-14683\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-14683 size-medium\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/9395_487120761366611_1965244342_n-600x389.jpg\" alt=\"9395_487120761366611_1965244342_n\" width=\"600\" height=\"389\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/9395_487120761366611_1965244342_n-600x389.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/9395_487120761366611_1965244342_n-768x498.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/9395_487120761366611_1965244342_n.jpg 960w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-14683\" class=\"wp-caption-text\">www.facebook.com\/thefallmusic<\/figcaption><\/figure>\n<p>Kar je neizbe\u017eno za Marka E. Smitha, je naporna izku\u0161nja za vse okoli njega. Te\u017eko sklepa kompromise. Njegove, mnogokrat skrajne odlo\u010ditve, so odvisne tudi od trenutnega razpolo\u017eenja ali psihofizi\u010dnega stanja \u2013 \u017ee najmanj\u0161a malenkost, majhna neskladnost med \u010dlani zasedbe obi\u010dajno pripelje do hitrega slovesa. \u017de \u0161tevilke povedo dovolj o njegovem karakterju: skozi The Fall se je (od 1977 do 2004, op.) sprehodilo ve\u010d kot 40 glasbenikov, ki so sestavljali 10 tako razli\u010dnih zasedb, da bi vsaki\u010d zlahka zamenjali ime. Seveda, \u010de jih ne bi na kratko dr\u017eal Mark E. Smith, jim vcepil lastno vizijo, ali kot se zna pohvaliti sam, jim preprosto opral mo\u017egane. Igrajo pod njegovo taktirko \u2013 ali pa\u010d ne morejo biti \u010dlani skupine.<\/p>\n<p>The Fall nastanejo ob pravem \u010dasu, \u010de ne celo pred njim. Namre\u010d, \u017ee pred punkovsko detonacijo, ki je junija leta 1977 dosegla tudi Manchester, z znamenitim koncertom Sex Pistols v tamkaj\u0161nji dvorani Lesser Free Trade Hall. Pred tem so bili rockovski koncerti rezervirani le za tehni\u010dno verzirane, samopoveli\u010dane in glamurozne zvezde, ki jih je mularija z ulice gledala kve\u010djemu s strahospo\u0161tovanjem. Ob drugem gostovanju Sex Pistols \u010dez dober mesec jih ogrevajo Buzzcocks, ki obvladajo le nekaj akordov na kitari in osnovni, a dovolj energi\u010den tri\u010detrtinski ritem na bobnih. <em>Hej, \u010de to lahko po\u010dnejo Buzzcocks, lahko tudi mi<\/em>, so si rekli ne le The Fall, ampak vsa nadobudna mlade\u017e, ki je tisti ve\u010der stala pod odrom. Kmalu so sami nastopali v malih manchesterskih klubih.<\/p>\n<p>Mark E. Smith je bil \u017ee od malih nog neprilagojen. Trda star\u0161evska vzgoja je nanj vplivala kve\u010djemu negativno. O\u010de je \u017eelel, da tako kot on postane vodovodar, mladi Mark pa je raje bral, in to avtorje, ki mu tudi v \u0161oli niso dosti pomagali. HP Lovecraft, Philip K. Dick in Albert Camus \u2013 po zgodbi slednjega The Fall dobijo tudi ime \u2013 so \u0161e vedno nekje na dosegu roke. Za \u0161tudij doma ni bilo ne denarja, ne pravega razumevanja, tako se Mark pri osemnajstih letih zaposli v pristani\u0161\u010du, kjer spozna pravo delavsko \u017eivljenje. \u010ceprav je tu le kratek \u010das, ga ta izku\u0161nja pomembno zaznamuje, usmeri ga v prepri\u010danje, da karkoli bo \u017ee po\u010del, bo vedno pripadal delavstvu. Te\u017eko pa \u010demerkoli drugemu.<\/p>\n<p>Kajti kmalu po prvih nastopih The Fall in isto\u010dasnem pove\u010danem zanimanju za novi val in punk v Angliji so Mark E. Smith in dru\u0161\u010dina dobili ponudbe organizacij <em>Rock Against Racism<\/em> in <em>Rock Against Fascism<\/em> za nastope na levi\u010darskih festivalih. The Fall, vedno pripravljeni vsko\u010diti za pravo stvar, so kmalu spoznali, da bo treba biti previden. Namre\u010d, na enem od teh nastopov so jim v roke potisnili transparente, s katerimi naj bi mahali na odru. The Fall sicer lahko simpatizirajo, ne bodo pa v slu\u017ebi nobenega\u00a0 politi\u010dnega prepri\u010danja, nobenega glasbenega gibanja, kaj \u0161ele trenda ali mode. The Fall so samo The Fall.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Fall - Unreleased Documentary\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/cbjJ6Kw_oHA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Kot je razvidno \u017ee iz glasbe same, \u0161e bolj pa iz nergavega bevskanja samega Marka E. Smitha, se mu med besedili ve\u010dkrat utrne vzklik: \u201c<em>We are The Fall!<\/em>\u201d Ta postane parola, trditev brez mo\u017enosti ugovora, in kon\u010dno za\u0161\u010ditni znak. Je neizpodbitno prepri\u010danje in odgovor vsem, ki bi vsaj enkrat \u017eeleli spevno melodijo. Ne, tega od The Fall ne boste do\u010dakali. <em>\u201cNikoli ne bomo imeli uspe\u0161nice,\u201d<\/em> je Mark zatrdil \u017ee ob prvih kriti\u0161kih priznanjih. The Fall ne delujejo zato, da bi zadovoljili mno\u017eice, so neprilagodljivi, zato pa vedno lahko ra\u010dunajo na tisto manj\u0161ino, ki zna ceniti njihovo doslednost. \u010ceprav jo je znal mnogokrat upravi\u010diti le Mark E. Smith.<\/p>\n<p>Javna podoba Marka E. Smitha je podoba pikrega in ve\u010dno nezadovoljnega mo\u017eakarja, ki v kotu kr\u010dme brunda sebi v brk, kako je svet krivi\u010den in kako ima le on pravo re\u0161itev za vse. A ga je mogo\u010de ujeti v dobrem razpolo\u017eenju in takrat je pripravljen na morda presenetljiva sodelovanja. Edini\u010d, ko je nastopil v razvpiti televizijski oddaji Top Of The Pops, je bilo z Inspiral Carpets. Za pesem I Want You je prispeval nekaj zna\u010dilnih medklicev. Verjetno so se mu Inspiral Carpets prikupili zaradi retro klaviatur, resda britpopovsko ujetih v razpotegnjene melodije glavnega pevca, a vendarle. Kajti izvorni rockabilly, rock&#8217;n&#8217;roll in gara\u017eni rock \u0161estdesetih let so tista osnova, iz katere se je Mark vedno znal napajati.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Inspiral Carpets with Mark E Smith of The Fall on TOTP\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/GmEQztuvURc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Po drugi strani so ekshibicije v The Fall na \u010drni listi. Vsak egoisti\u010dni posameznik, ki bi se povzpel \u010dez strogo za\u010drtane meje skupinske izku\u0161nje, bi bil zatrt v kali, z vztrajanjem pri individualni masturbaciji pa obsojen na hiter odhod iz skupine. Pomembna je notranja dinamika skupine, zgrajena na trdni, izraziti basovski liniji, okoli katere se pletejo preprosti vzorci klaviatur in novovalovski rezi kitar. Ko se skupina ujame in skozi repeticijo najde enoten groove, se vmes po\u017eene Mark E. Smith z genialno sposobnostjo nezavednega toka metafor. V preziru do \u201cnormalne prezentacije\u201d je \u0161el tako dale\u010d, da je znal ves nastop izpeljati obrnjen s hrbtom proti ob\u010dinstvu.<\/p>\n<p>\u010ceprav je na videz trd in neizprosen, mora biti v njem tudi nekaj pohlevne pripadnosti. \u010ce je \u017ee kdo razen Smitha pomembno trasiral poti in stranpoti v The Fall, so bile to \u2013 \u017eenske. Prva klaviaturistka <em>Uni Barnes<\/em> je z izpostavljeno feministi\u010dno dr\u017eo prinesla brezkompromisni anga\u017ema, ki se ga je navzel tudi Mark E. Smith. Potem je vstopila na mesto mened\u017eerke in kasneje v privatno \u017eivljenje Marka Smitha <em>Kay Carroll<\/em>. Postavila je stroga pravila obna\u0161anja, dolo\u010dila vloge, tudi navzven poskrbela, da so The Fall postali ljubljen\u010dki razvajenih oto\u0161kih kritikov. In to navkljub aroganci, \u010de ne kar pregovorni osornosti Marka E. Smitha v tistih redkih razgovorih, v katere so ga nekako prepri\u010dali. \u010ce so ga povpra\u0161ali, kaj pomenijo The Fall in kaj predstavljajo, kak\u0161ni so njihovi nameni, samo na kratko odvrne (z obveznimi psovkami), da je to pa\u010d novinarski posel, naj sami ugotovijo in ovrednotijo. Morda je bil \u017ee \u010das \u2013 ali pa je nekaj romance v skupino res prinesla kitaristka <em>Brix<\/em>, ki se je sre\u010dala s\u00a0 Smithom kot ljubiteljica po koncertu v Chicagu. Pesmi, ki jih je za\u010del pisati Smith z Brix ali ob njej, so izgubile nekdanjo ostrino, zajedljivost, med besedila so za\u010dela pronicati melanholi\u010dna ob\u010dutja. \u0160e glasba se je omeh\u010dala. \u010ce bi te pesmi Smith zapel z nekaj ve\u010d ob\u010dutka za melodijo, uspeh ne bi izostal. Ampak potem to ne bi bil ve\u010d on.<\/p>\n<p>Ker s prodajo plo\u0161\u010d ni bilo niti za pre\u017eivetje, so bili The Fall stalno na turnejah. Snemanja plo\u0161\u010d so za Marka le potrata \u010dasa, predvsem zgodnji albumi so zahtevali le en, morda dva snemalna dneva. Zvok na plo\u0161\u010dah ni najpomembnej\u0161a kategorija, zado\u0161\u010da \u017ee, da se posnetki dobro sli\u0161ijo na prenosnem kasetofonu. Tako ali tako Smith svoje plo\u0161\u010de poslu\u0161a le enkrat.<\/p>\n<p>The Fall so se kot po pravilu ustalili v rednem letnem ciklusu snemanja plo\u0161\u010d in nastopanja. \u017de tempo izdajanja albuma na leto je skregan z logiko glasbenega posla, kaj \u0161ele dejstvo, da je Smith redno \u201cprehiteval\u201d objave plo\u0161\u010d. Namre\u010d, v \u010dasu od snemanja albuma do za\u010detka turneje se mu je \u017ee nabralo toliko novih pesmi, da je na turneji raje predstavljal te, kakor da bi se vra\u010dal k pesmim z \u201cnovega\u201d albuma. The Fall so postavili tudi rekord v gostovanjih pri najslavnej\u0161em angle\u0161kem radijskem did\u017eeju <em>Johnu Peelu<\/em> \u2013 na njegovo \u017eeljo so zanj v studiu BBC snemali natanko 27-krat (vsaj do sklepa tega teksta). Peel nikoli ni skrival navdu\u0161enja. <em>\u201cSo skupina, po kateri v na\u0161i hi\u0161i sodimo vse druge,\u201d<\/em> je utegnil re\u010di.<\/p>\n<p>Tudi Brix je s Smithom zdr\u017eala le nekaj let. Sploh je bilo leto 1989 leto lo\u010ditev, saj ni pustil za seboj le prve zakonske zveze (od treh), ampak se je odrekel zanesljivemu zalo\u017eni\u0161kemu varstvu <em>Beggars Banquet<\/em>. Ne zato, ker bi bil nezadovoljen s poslovanjem te zalo\u017ebe, temve\u010d zaradi spremembe same. Presenetljivo je podpisal z veliko <em>Fontano<\/em>, ob glasnem negodovanju zvestih ljubiteljev, ki so kri\u010dali \u201crazprodaja\u201d. Smith le mrko odgovarja, da biti neodvisen ne pomeni, da mora\u0161 snemati za neodvisno zalo\u017ebo, ampak da so take odlo\u010ditve skupine. Resnici na ljubo se je Smith ponujal mnogim od mlaj\u0161ih, majhnih nadobudnih zalo\u017eb, a povsem vzrojil, ko je dobil odgovor, naj jim po\u0161lje posnetke. The Fall, z dobrih deset let neprestanega dokazovanja, naj mle\u010dnozobim lastnikom zalo\u017eb po\u0161iljajo demo posnetke! Smith je raje ustanovil lastno zalo\u017eni\u0161ko hi\u0161o <em>Cog Sinister<\/em>, kot izpostavo za izdajanje koncertnih plo\u0161\u010d in takih s te\u017eko dostopnimi posnetki, ki jih velika zalo\u017eba vseeno ne bi mogla prebaviti.<\/p>\n<p>Kot so se The Fall izstrelili na krilih punk rocka v Angliji, se niso izognili plesni maniji s konca 1980 in za\u010detka 1990 let. Prve plo\u0161\u010de za Fontano so bile plesno poudarjene, kakor so bili tega sploh sposobni, ob precej\u0161nji pomo\u010di producentov Adriana Sherwooda in oto\u0161kih tehno pionirjev Coldcut. The Fall so bili na dobri poti, da jih sprejme naj\u0161ir\u0161e poslu\u0161alstvo, \u010de jim tega ne bi prepre\u010dil prav glavni protagonist z enako nergavim petjem. V vseh teh letih se ni prav ni\u010d pobolj\u0161al. \u0160e vedno poje v le \u201csevernjakom\u201d razumljivem nare\u010dju, pa\u010di besede, sporo\u010dila skriva v metafore v obliki parol. In vsak verz na koncu preseka s poudarjenim zlogom, polnim negodovanja in sploh prezira.<\/p>\n<p>Besedil ni nikdar tiskal na ovitke plo\u0161\u010d, naj jih poslu\u0161alec de\u0161ifrira sam. Obenem jih stalno spreminja, kot se lahko med turnejo povsem spremenita struktura pesmi in aran\u017ema. Na primer, ko so The Fall pripravili pesmi za baletno predstavo <em>I Am Courious Orange<\/em> Michaela Clarka (plesal je tudi pri nas na glasbo Laibacha), so se jih pred dejansko \u201cuprizoritvijo\u201d morali nau\u010diti \u0161e enkrat. V nekaj mesecih turneje so se namre\u010d povsem spremenile, in Clark, ki je vadil ples na originalne posnetke, bi imel z novimi izvedbami veliko te\u017eav.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Fall - Big New Prinz HD\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/KiDSoT5vy-I?list=PLUQh0Am5_ngYq63cWq4bekGNH4P6d3Qr3\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Ko so The Fall na za\u010detku devetdesetih let dosegli nekak\u0161en komercialni vrhunec, tega trmasti Smith ni \u017eelel izkoristiti. Ponudbe za sodelovanje so de\u017eevale, predvsem tiste iz Londona je zavrnil \u017ee iz principa (Jagger, Bowie \u2026). Kot zaprise\u017een lokalpatriot bi se lahko odzval vsaj povabilu Tonyja Wilsona, naj The Fall nastopijo na proslavi ob desetletnici kluba Hacienda kot eden klju\u010dnih akterjev t.i. manchestrske scene. Smith je gladko zavrnil, \u010de\u0161 da Wilson na ta na\u010din posku\u0161a le obuditi nekaj, kar ne obstaja ve\u010d. \u010cez nekaj mesecev je Hacienda v resnici zaprla vrata (Marka E. Smitha pa vseeno vidimo v vrsti \u010dakajo\u010dih pred Haciendo v filmu 24 urni \u017eurerji).<\/p>\n<p>Prakti\u010dno vsak izvajalec se z leti upeha, vzame vsaj premor. Ustvarjalnega toka Marka E. Smitha ne zmoti nobena od ne\u0161tetih neprilik, nobena nenadna menjava \u010dlanstva. Med avstralsko turnejo je na hitro odpustil basista in kitarista, to ga ni oviralo, da ne bi nadaljeval. Ali leta 1997 v New Yorku, ko se je kar med nastopom stepel z drugimi \u010dlani skupine. Vsi razen klaviaturistke <em>Julije Nagle<\/em> so ga dokon\u010dno zapustili, a vseeno ni odpovedal \u010dez nekaj dni napovedanega koncerta v Londonu. Spremljala ga je le Julia, vsko\u010dil je \u0161e plesalec Michael Clark s kitaro, \u010deprav ni natanko vedel, kaj naj z njo po\u010dne. In to so bili \u0161e vedno The Fall.<\/p>\n<p>\u0160e taki nasprotniki diktature v rockovskem bendu bodo Marku E. Smithu morali priznati sposobnost realizacije: nih\u010de od glasbenikov, ki so se sprehodili skozi The Fall, ni ne prej, ne kasneje glasbeno dosegel odmevnej\u0161e kariere \u2013 a trudili so se mnogi. Brez Marka so bili izgubljeni v praznem \u2026 Zgodilo se je, da nov, potencialni \u010dlan z The Fall sploh ni vadil, ampak je nekaj dni pred prvim nastopom dobil le kaseto s posnetki novih pesmi in spisek, kaj naj bi na turneji igrali. \u0160ok je bil popoln, ker se je Smith le redko dr\u017eal takega dogovora, a novope\u010deni \u010dlan se je moral znajti v vsaki situaciji. Sicer\u2026<\/p>\n<p>Zaradi nepredvidljivih menjav \u010dlanov se je spreminjala zvo\u010dna zasnova The Fall, a slogovno ostajajo isti. Mark E. Smith se pa\u010d ne spreminja, lahko pa nastane poudarek na posameznih glasbilih; nekaj \u010dasa so imeli v zasedbi dva bobnarja (na primer na prvem nastopu pri nas, daljnega leta 1982), po pravilu so v zasedbi klaviaturistke, samouke ali take s klasi\u010dno \u0161olsko izobrazbo, \u0161e najte\u017ee je Mark shajal s kitaristi in bobnarji, saj se ti najraje razkazujejo.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"the fall on the tube\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/n7Cy0cjNLXI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>\u010ceprav je strogo na\u010delen, je obenem odprt do sodobnosti \u2013 na opazke, da skre\u010di, elektronski efekti, zanke in digitalni rezi nimajo kaj po\u010deti v njihovi godbi, odgovarja jedko kot vedno: The Fall niso ostali v letu 1977, in nikakor niso v nedogled ponavljajo\u010da se kopija Sex Pistols.<\/p>\n<p>Zdi se, da The Fall poganjajo konflikti. Eden teh je botroval nenavadno dolgemu premoru med najavo izida sve\u017eega albuma in dejanskim izidom. Album <em>Country On The Click<\/em> bi se moral pojaviti \u017ee pred letom dni, a je Mark, nezadovoljen s kon\u010dnim miksom, odpustil odgovorne (mol\u010di o imenih, saj jim ne \u017eeli delati niti negativne promocije), vzel stvari v svoje roke in \u0161e enkrat ustvaril mojstrovino. Po vseh standardih The Fall. Le naslov plo\u0161\u010de je spremenil v <em>The Real New Fall LP<\/em>, da ne bi pri\u0161lo do nesporazuma.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-14679 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/The_Real_New_Fall_LP_UK.jpg\" alt=\"The_Real_New_Fall_LP_(UK)\" width=\"400\" height=\"400\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/The_Real_New_Fall_LP_UK.jpg 400w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/The_Real_New_Fall_LP_UK-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/The_Real_New_Fall_LP_UK-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/The_Real_New_Fall_LP_UK-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 400px) 100vw, 400px\" \/><br \/>\nRelativno omejen glasbeni okvir, v katerem se gibljejo The Fall, je lahko tudi okvir, v katerega Mark E. Smith lovi zmedo sveta. Ni\u010d ne ka\u017ee, da bo v tem kdaj uspel. Vsaki\u010d mu uspe razgrniti \u0161iroko paleto ob\u010dutkov, kontroverznih mnenj in strogih stali\u0161\u010d. Zato se tudi ni bati, da bi ga \u017ee po enem albumu ali koncertu pod ravnijo sicer\u0161nje sposobnosti odpisali. Treba je le malce po\u010dakati in The Fall se zagotovo vrnejo v polnem sijaju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Tistega, ki bi se rad podrobneje spoznal z zapu\u0161\u010dino The Fall, \u010daka podobno naporno zbiranje posnetkov kot v primeru Boba Dylana, Franka Zappe ali Grateful Dead. Kolekcija je skoraj nepregledna. Le v dveh letih, med 2002 in 2004, je iz\u0161lo osem kompilacij in koncertnih albumov, tri knjige in DVD \u2026 V teku so tudi ponatisi zgodnjih albumov v raz\u0161irjeni obliki. Za popoln pregled svetujem obisk spletne strani <a href=\"http:\/\/thefall.org\/discography\/albums.html\">The Fall online<\/a>, ki stre\u017ee tudi z besedili.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"The Fall - The Wonderful and Frightening World of Mark E Smith\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/InXwZc4RS7M?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":14678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-14674","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14674","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14674"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14674\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14684,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14674\/revisions\/14684"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14674"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14674"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14674"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}