{"id":14711,"date":"2016-07-16T01:45:47","date_gmt":"2016-07-15T23:45:47","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14711"},"modified":"2016-07-15T10:00:26","modified_gmt":"2016-07-15T08:00:26","slug":"janis-joplin-otozno-dekle","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14711","title":{"rendered":"Janis Joplin: Oto\u017eno dekle"},"content":{"rendered":"<p><em><strong>JANIS JOPLIN: OTO\u017dNO DEKLE \/ Little Girl Blue (re\u017eija: Amy Berg)<\/strong><\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-14713 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/getimageimage-id-3291_102055-600x414.jpg\" alt=\"getimageimage-id-3291_102055\" width=\"600\" height=\"414\" \/><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Okvirni zarisi zgodbe o Janis Joplin so \u017ee zdavnaj znani &#8230; in prav tako \u017ee zdavnaj posplo\u0161eni in ve\u010dkrat zbanalizirani. O njej vemo v glavnem vse, a ni tako? Kot tudi o Morrisonu, Hendrixu, Cobainu in Amy Winehouse, ko smo \u017ee pri tem. Trpe\u010de du\u0161e, ki so vse svoje anksioznosti in preostale psihoanaliti\u010dne izraze dale v glasbo, potem pa se, \u0161e mlade, pokon\u010dale in \u0161le v legendo. Lepo je tako misliti, precej bolj enostavno je; legende imamo radi, sploh pa tiste, ki umrejo mlade. Prav tako je zanimivo poslu\u0161ati anekdote o proslulem sre\u010danju v hotelu Chelsea, ki ga je Cohen tako nazorno opisal v tisti pesmi, pa o Kristoffersonovem epitafu&#8230; Seveda vse to po svoje dr\u017ei, je neizogiben del \u00bbjavnega profila\u00ab doti\u010dnega umetnika ali umetnice, industrija pa itak \u017eivi od zgodb, ker zgodbe prodajajo plo\u0161\u010de. In zgodaj preminuli glasbeniki \u0161e posebej. Vpra\u0161ajte \u0161e koga drugega, morda Stevea Goodmana, Jima Croceja, Duanea Allmana in \u0161e koga iz vrst taistih, preminulih tako ali druga\u010de. Slej ko prej izidejo retrospektive in tudi dokumentarci se naredijo, tak\u0161ni ali druga\u010dni, ve\u010dkrat bolj taki kot druga\u010dni. \u0160e slab\u0161e pa je z biografskimi filmi, ki jim ponavadi dol visi za kakr\u0161nokoli adekvatno faktografijo in vse gre ponavadi v prid \u00bbdobre zgodbe\u00ab s preme\u0161animi dejstvi, denimo v Hoji po robu.<\/p>\n<p>Moram priznati, da sem k ogledu filma <em>Oto\u017eno dekle<\/em> pristopil nekolikanj skepti\u010dno, tudi iz zgoraj omenjenih razlogov. Priznam tudi, da bi bil vesel, \u010de bi vsaj enkrat naredili dokumentarec, v katerem bi se ve\u010d govorilo o genezi posameznih plo\u0161\u010d, delu v studiu in podobnih zadevah. A ko se je pri\u010dujo\u010di film kon\u010dal, nisem bil razo\u010daran. Ne bom rekel, da sem si ogledal najbolj\u0161i dokumentarec vseh \u010dasov, a \u017eivljenje in delo Janis Joplin je bilo prikazano na na\u010din, ki ni potenciral ni\u010desar takega, kar bi zares odvra\u010dalo od njenega petja. Od njenega dela, \u010de sem bolj natan\u010den.<\/p>\n<p>Big Brother and the Holding Company so po Janis \u0161e nekaj \u010dasa delali, plo\u0161\u010de niso bile slabe, in v\u0161e\u010d mi je bilo tudi to, da je v filmu na koncu le razvidno, da niso bili tako slabi glasbeniki, kot se je govorilo o njih &#8230; in o Crazy Horse, denimo. Kozmic Blues Band so bili nekolikanj bolj \u00bbgrobi\u00ab, kar mi je vedno ugajalo, Full Tilt Boogie pa malce bolj polikani, kar je bilo okej &#8211; morda bi Janis to koristilo, \u010de bi \u0161e \u017eivela, za pridobivanje \u0161e nekolikanj \u0161ir\u0161e populacije, zlasti countryjevske. Osebno so mi Holdingi \u0161e vedno nekako najbolj pri srcu, pri njih je \u0161lo za \u017eivljenje in smrt, to, da so bili malce \u0161torasti, mi jih je \u0161e dodatno prikupilo. Prizor, ko Janis s kitaro v roki poje Bobby McGee, je predvidljiv, seveda v hipu antologijski, in izdatno kro\u017ei po svetovnem spletu, kar pa zadeva Janis kot deklico iz teksa\u0161kega mesteca, ki je bila razdvojena med kolid\u017eevsko po\u0161tirkanostjo in kalifornijskim hipijevstvom&#8230; Na koncu se le izka\u017ee, da je njena dru\u017eina bila pravzaprav dokaj naklonjena njenim idejam o tem, kaj bi v \u017eivljenju po\u010dela, \u010deravno je morda kazalo druga\u010de. V tistem delu filma nismo izvedeli ni\u010d novega, ni\u010d bistvenega; je sicer res, da je ta razdvojenost eden bistvenih faktorjev za njeno glasbeno delo, br\u017e\u010das zlasti za interpretativno plat, tudi pri\u010devanja sestre in nekaterih drugih ljudi iz njenega \u017eivljenja (Kris seveda ni umanjkal, z \u017ee znano zgodbo o tem, kako je prvi\u010d poslu\u0161al njeno izvedbo Bobbyja) so dobrodo\u0161la in dobro ume\u0161\u010dena. Dajo nam vedeti, da Janis ni bila planet, ampak da je dejansko \u017eivela in ustvarjala. In poleg tega, da je ustvarjala, je dejansko, najsi se sli\u0161i \u0161e tako kli\u0161ejsko, odlo\u010dilno prispevala k vlogi in podobi rockovske \u00bbfrontmanke\u00ab, kar je odprlo vrata marsikateri tovrstni ustvarjalki, ki do takrat ni vedela, kako naj pravzaprav obra\u010duna s \u0161ovinizmom v glasbenem poslu (na tozadevno \u0161e bolj poneumljeni countryjevski sceni v Nashvillu so to \u017ee pred Janis po\u010dele Patsy Montana, Jean Shepherd, Patsy Cline, zlasti pa Kitty Wells in Loretta Lynn).<\/p>\n<p>Vedo\u010d, da je film br\u017e\u010das namenjen raznovrstni populaciji, sem svoje zgoraj omenjene pomisleke kaj kmalu odlo\u017eil. Gre za dobro popotnico novim generacijam, ki to glasbo \u0161ele spoznavajo, tisti, ki pa jo \u017ee poznajo, bodo prijetno popotovali &#8230; Tudi s pomo\u010djo glasu Cat Power, ki je v filmu \u00bbvsevedna pripovedovalka\u00ab. Potem pa domov poslu\u0161at plo\u0161\u010de.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Recenzija dokumentarca v re\u017eiji Amy Berg<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":14712,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[77,4],"tags":[],"class_list":["post-14711","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-filmi","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14711"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14711\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14716,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14711\/revisions\/14716"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14712"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14711"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14711"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}