{"id":14731,"date":"2016-07-17T15:57:46","date_gmt":"2016-07-17T13:57:46","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14731"},"modified":"2016-07-17T20:26:44","modified_gmt":"2016-07-17T18:26:44","slug":"alan-vega-1938-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14731","title":{"rendered":"Alan Vega (1938 &#8211; 2016)"},"content":{"rendered":"<p><em>Objavljeno v tiskani Muski \u0161t. 1 leta 2000<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"SUICIDE - Dream Baby Dream\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/qCRTCqgAkfg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Po razpadu <em>The Velvet Underground<\/em> je v New Yorku naenkrat zavladala praznina. Vsaj v delu glasbenega dogajanja, ki je poslanstvo naslovilo na ameri\u0161ki sen. Kot da ne bi vojna v Vietnamu in ideolo\u0161ki boj z rusko \u201cnevarnostjo\u201d pustila nobenih posledic. Vendarle se je globoko v podzemlju rodila subverzivna dvojka, ki je zaradi narave po\u010detja \u0161ele sedem suhih let kasneje do\u017eivela uresni\u010denje na albumu, ki je poln psihoti\u010dnih krvavih dram. Leta 1977 je iz\u0161el prvi album dua <strong><em>Suicide<\/em> <\/strong>(ve\u010d v <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=13855\">Robnih albumih<\/a>).<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Suicide - Suicide 1977 (Full Album)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/11KOFvXtg2g?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Vsestranski underground umetnik, kipar, slikar, pesnik in v prvi vrsti pripovednik <strong><em>Alan Vega<\/em><\/strong> in freejazzovski glasbenik <strong><em>Martin Rev<\/em><\/strong> sta se sre\u010dala konec leta 1970 na kiparski razstavi, ki jo je priredil Vega, glasbeno pa so jo spremljali Reverend B, pri katerih je klavir igral Martin. V trenutku sta se \u201cna\u0161la\u201d, zraven povabila \u0161e kitarista in tako so se rodili <strong><em>Suicide<\/em><\/strong>. Bizarne ideje so kmalu odgnale tretjega \u010dlana. Suicide sta ostala duo in la\u017eje uresni\u010dila popolno zlitje repetitivnih linij komaj delujo\u010dega sintetizatorja in psihoti\u010dnih zgodb prav take interpretacije. Amerika ju ni sprejela, k temu so pripomogli \u0161e scenski nastopi, kjer je Alan Vega s kovinsko verigo razbil vse, kar je bilo v njegovem dosegu, Martin pa je s sinteti\u010dnimi zvoki glasnosti na robu bole\u010dine povzro\u010dil, da se je marsikomu iz ob\u010dinstva dobesedno ulila kri iz u\u0161es. Ob\u010dinstvo jima ni ostalo dol\u017eno &#8211; na oder je letelo vse: od stolov, no\u017eev in sekir. Klubi so jima eden za drugim zapirali vrata, in soo\u010dena z realnostjo nenastopanja sta za\u0161la v obdobje hibernacije. Suicide sta se lahko na \u201csceno\u201d vrnila \u0161ele po punkovskem bumu v klubu CBGB, ko sta sorodne du\u0161e na\u0161la v skupinah Ramones, Television, Patti Smith Group, Richard Hell And The Voidoids in zgodnjih Talking Heads. In ko so vsi omenjeni \u017ee objavili prve albume, sta jima sledila \u0161e Suicide, kot da nista stra\u0161ila naokrog \u017ee pred sedmimi leti.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Suicide - Ghost Rider\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/7WqOMPakGCg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Album <strong>Suicide<\/strong> je po vseh teh letih \u017ee klasika. Oguljen rock\u2019n\u2019roll, zbit na bistvo psihoti\u010dnega vokala in minimalisti\u010dnih linij ter repetitivnega ritma, je prinesel kopico pesmi, ki so pristale v repertoarju mnogih rockovskih skupin v osemdesetih in devetdesetih letih. <em>Ghost Rider<\/em>, <em>Rocket USA<\/em>, <em>Che<\/em>, <em>Johnny<\/em>, <em>Frankie Teardrop<\/em> danes zvenijo enako prepri\u010dljivo, kot so pred dvajsetimi leti. Kajti pritisk groze\u010dih odgovornosti ni ni\u010d manj\u0161i, in zgodbo o mladem o\u010detu, ki po no\u010dnih travmah umori najprej dru\u017eino in na koncu dvigne roko nadse, \u0161e danes enako u\u010dinkovito sklene stih: <em>\u201cWe\u2019re all Frankies, We\u2019re all lying in hell.\u201d<\/em><\/p>\n<p>Po prvencu sta hitro objavila drugi album <strong><em>Alan Vega\/Martin Rev: Suicide<\/em><\/strong>, ki je prinesel le kriti\u0161ko hvalo, ne pa prodajnih uspehov. Njuna pot se je raz\u0161la. Alan je nadaljeval solo, Martin se je ukvarjal s produkcijo drugih. Ponovno sta poskusila leta 1988, a <strong><em>Way Of Life<\/em><\/strong> je kon\u010dal podobno klavrno. In ker se vse vra\u010da, sta se po desetih letih \u0161e enkrat vrnila tudi Suicide. Najprej je zalo\u017eba Blast First! ponatisnila prvenec, mu dodala nekaj zgodnjih koncertnih posnetkov in prepri\u010dala oba, da se vsaj v \u017eivo \u0161e enkrat pojavita kot Suicide. \u0160tirje nastopi v londonskem klubu Garage so bili tipi\u010dno nepredvidljivi, saj sta nestrpni mno\u017eici ponudila le 25 minut rednega programa in dodatek v obliki dveh starih klasik. Suicide pa\u010d ni vse, kar ju obseda. Alan Vega ima za sabo ve\u010d kiparskih razstav, kopico samostojnih plo\u0161\u010d, sodelovanj z drugimi, na primer <em>Mercury Rev<\/em>, <em>Die Haut<\/em> in nazadnje s finskimi elektronskimi minimalisti <em>Panasonic<\/em>, knjigo fotografij ter zbirko pesmi, ki mu jih je po dolgem prigovarjanju zalo\u017eil <em>Henry Rollins<\/em>. V uvodu knjige <em>Cripple Nation<\/em> je Rollins zapisal: <em>\u201cVega je eden najve\u010djih umetnikov, kar jih je. Njegova nemirna strast je bila zadnjih deset let izvor mojega navdiha. Tisti, ki veste, o \u010dem govorim, res veste. Upam, da boste ob koncu vedeli tudi drugi. Zelo sem ponosen, da sem delno odgovoren za izid te knjige. Ta poba je eden mojih herojev, prav zares.\u201d<\/em><\/p>\n<p>Suicide sta z zgodnjimi deli navdihovala predvsem rockovske bende, kasneje sta s sprejemljivej\u0161o glasbo na\u0161la posnemovalce v \u0161tevilnih sinth-pop skupinicah, ki so v za\u010detku osemdesetih let zrasle kot gobe po de\u017eju &#8211; Soft Cell, Depeche Mode, Human League, Yazoo, vse so na\u0161le navdih v preprosti sintetizirani formi brez kitar, basa in bobnov. Vendarle se trajen vpliv ka\u017ee v radikalizirani obliki pesmi s prvega albuma, predvsem ta je dokon\u010dno ustoli\u010dil Suicide kot pojem. Tega se je morda zavedal Alan Vega sam, ko je nove dru\u017eabnike na\u0161el v finskih elektronskih avantgardistih Panasonic. Takoj, ko jih je prvi\u010d videl v \u017eivo, je za\u010dutil magi\u010dno privla\u010dnost predirnih elektronskih \u0161umov. Le za\u010dudil se je, da nih\u010de ni vanje metal stolov, no\u017eev in sekir.<\/p>\n<p>Panasonic so uvedli \u0161tiri nastope Suicide v Londonu in na maksi singel vtisnili tri nove skladbe ob vokalni pomo\u010di Alana Vege, ki je tako potrdil svojo staro izjavo: <em>\u201cMoja prva in najve\u010dja odgovornost umetnika je, da stalno sprejemam izzive in sem odprt do novosti. Vse do smrti je to vse, kar \u017eelim po\u010deti.\u201d<\/em><\/p>\n<p>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=1FFIFsK1duw<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Suicide &#8211; Ameri\u0161ka paranoja v dvoje<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":14733,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-14731","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14731","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14731"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14731\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14758,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14731\/revisions\/14758"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14733"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14731"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14731"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14731"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}