{"id":14781,"date":"2016-07-23T01:54:20","date_gmt":"2016-07-22T23:54:20","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14781"},"modified":"2016-07-23T01:54:53","modified_gmt":"2016-07-22T23:54:53","slug":"drugadrugi-glasbena-pisma-5","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14781","title":{"rendered":"Drugadrugi \u2013 Glas(be)na pisma (5)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Naj pero va\u0161e oro\u017eje bo,<\/em><\/p>\n

Moje drage, pogumne \u017eenske!<\/em><\/p>\n

(Kavisha Mazzella)<\/p>\n

 <\/p>\n

Nova Muska v sodelovanju z Iniciativo \u017eensk v glasbi \u2013 Glasne<\/em> skozi osebna pisma obelodanja pri\u010devanja, polemiziranja, osebne izku\u0161nje in kriti\u010dne misli \u017eensk \u2013 akterk in ustvarjalk doma\u010dih glasbenih scen.<\/p>\n

V vro\u010dih poletnih dneh si pisma izmenjujeta pevki in raziskovalki balkanskih pevskih tradicij \u2013 Maida D\u017eini\u0107 Poljak ter Klarisa Jovanovi\u0107.<\/p>\n

Maida o sebi:\u00a0Nekdanja begunka iz BiH, diplomirana novinarka,\u00a0ljubiteljica in izvajalka sevdaha, tradicionalne glasbe BiH, Srbije, \u010crne gore ter makedonskih pesmi. V devedesetih letih sem pela v Dertumu, od lani s tAmanom. Naturalizirana Slovenka, Ljubljan\u010danka, mati, svetovalka za integracijo beguncev.<\/em><\/p>\n

Klarisa o sebi:\u00a0Pesnica, glasbenica, prevajalka leposlovja. Na slovenski glasbeni sceni sem navzo\u010da od za\u010detka 90. let prej\u0161njega stoletja (Sedmina, Duma, Duma Levantina, Trio Bahur…). Pojem ljudske pesmi in uglasbeno poezijo, sodelujem s spremljevalno skupino DellaSegodba, s katero sem v zadnjih letih posnela tri albume.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Maida D\u017eini\u0107 Poljak, osebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Draga Klarisa,<\/p>\n

Zavedam se, da nisem izbrala pravi \u010das za pisanje, ker sem \u017ee nekaj dni bolj \u017ealostna, ljudje pa me poznajo kot veselo, optimisti\u010dno in nagajivo osebo.<\/p>\n

Je pa tudi res, da \u010dlovek ne more biti vedno vesel, sre\u010den, zadovoljen, ker \u017eivljenje prina\u0161a s seboj tudi ne tako lepe stvari. Ena izmed teh je smrt moje dolgoletne prijateljice, na\u0161e \u00bbmame\u00ab iz begunskega centra v katerem sem pre\u017eivela prvih 6 slovenskih letih. V Slovenijo sem namre\u010d pri\u0161la ob za\u010detku vojne v BiH. V teh letih, v zbirnem centru \u0160martinska v Ljubljani, smo tudi ustanovili moj prvi bend, Dertum<\/em>. In ta \u017eenska \u2013 naj ji bo lep\u0161e na drugem svetu, \u010de ta obstaja \u2013 nam je bila v podporo, rada je imela to mularijo, ki brenka in poje oto\u017ene bosanske melodije… \u010cez eno uro bo pokopana v Sarajevu.<\/p>\n

Tudi ta \u00bbweltschmerz\u00ab me ubija zadnje dni… Spra\u0161ujem se, kako lahko poje\u0161 in ustvarja\u0161, ko pa si vsak dan bombardiran s slabimi novicami iz vsega sveta?! V\u010deraj Nica, danes Tur\u010dija, vsak dan telesa, ki se utapljajo v morju, v \u017eelji, da pridejo na lep\u0161e, na bolj\u0161e; lakota, posilstva, umori… Zadnje \u010dase se vse pogosteje spra\u0161ujem: \u00bbKud plovi ovaj brod?\u00ab<\/p>\n

Mogo\u010de so za to kriva tudi leta. Nisem ve\u010d v rosnih, brezskrbnih letih. Med 40. in 50. letom se nas veliko spra\u0161uje kaj smo naredili, kaj bi \u0161e radi oz. kaj lahko naredimo do konca svojih dni… Ta \u017ealost pa je lahko tudi dober \u00bbmotiv\u00ab za ustvarjanje novih komadov. Bomo videli.<\/p>\n

Pred slabima dvema mesecema sem z mojim novim bendom,\u00a0tAman<\/em>,\u00a0izdala prvo zgo\u0161\u010denko. Moje veselje in sre\u010da sta bila nepopisna. Konec maja smo imeli zelo dober in odmeven nastop na mednarodnem festivalu Druga godb. Bila sem tako ponosna in vesela! Po dneh nepopisnega veselja pa te kot hladen tu\u0161 oblije realnost, v katerem se nahajamo\/nahajajo glasbeniki. Zase v bistvu ne vem, ali naj se uvr\u0161\u010dam med glasbenice, ker pojem ljubiteljsko, imam pa slu\u017ebo, katera mi, za razliko od mojih kolegov, omogo\u010da relativno brezskrbno \u017eivljenje. Za kaj gre? Pred nekaj dnevi smo, po skoraj polletnem \u010dakanju, dobili odgovor oz. povabilo k udele\u017ebi na znanem slovenskem festivalu. Znesek honorarja je bil tako sramoten, da nisem vedela ali naj se za\u010dnem smejati ali jokati! Bila sem tako neprijetno presene\u010dena in razo\u010darana, moji kolegi, profesionalni in vrhunski glasbeniki, pa \u0161e bolj. Vpra\u0161a\u0161 se, ali je vredno?<\/p>\n

Jaz pojem, ker imam rada glasbo, sevdah je del mene, dedi\u0161\u010dina iz Bosne, ki me bo spremljala kjerkoli bom. Kolegi pa od honorarjev \u017eivijo. Ure in ure porabimo za izbor pesmi, ure in ure za vaje, prevoz do mesta koncerta, za priprave, tonske vaje, nastop itd. Ali organizator razume koliko \u010dasa, truda, energije je potrebno za vse to?! Zakaj morajo glasbeniki vedno poslu\u0161ati, da so bud\u017eeti vse manj\u0161i, da je podpora ob\u010din, dr\u017eave, ministrstva vse slab\u0161a in druga \u0161tevilna \u00bbopravi\u010dila\u00ab organizatorjev, oni pa ne razumejo, da je s tem ogro\u017eena eksistenca glasbenikov in kakovost nastopov?!<\/p>\n

Verjamem, da se v desetletjih glasbenega ustvarjanja soo\u010da\u0161 z enakimi te\u017eavami, ne vem pa od kod \u010drpa\u0161 energijo za nove projekte, nastope? Je tvoja ljubezen do glasbe tako mo\u010dna, da te tudi take te\u017eave ne morejo odvrniti od ukvarjanja s glasbo ali, tako kot moji kolegi, dela\u0161 na desetine razli\u010dnih projektov, da lahko pre\u017eivi\u0161 iz meseca v mesec? O bogatenju na ra\u010dun tega pa je tragikomi\u010dno govoriti.<\/p>\n

\u017delim ti lepo in breskrbno poletje ter plodno in bogato jesen!<\/p>\n

Maida<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Klarisa Jovanovi\u0107. Foto: Ur\u0161ka Lukovnjak<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Maida,<\/p>\n

tudi jaz se spra\u0161ujem, zadnje dneve \u0161e zlasti, ali se spodobi peti, muzicirati (in ob tem celo u\u017eivati), medtem ko svet razpada. Ljubezen v \u010dasu kolere, je rekel Marquez, jaz pa bi rekla: glasba v \u010dasu besnila. Kajti bolj\u0161ega izraza za to, kar se dogaja, ne najdem. Na kora\u010dnice in parade, ki jih vneto uprizarjajo prodajalci oro\u017eja in njihovi kupci, bi glasbeniki najustrezneje odgovorili z \u017ealostinkami in uspavankami. Pardon, pevci. Za omenjene pesmi je dovolj glas, torej glasbila lahko kar pospravimo\u2026 Ampak\u2026 takole mozgam naprej\u2026 kdo je postavil ena\u010daj med glasbo in zabavo? Ah, ne, resne glasbe nih\u010de ne ena\u010di z zabavo, \u010deprav je lahko prav zabavna. Po drugi strani je lahko tudi zabavna glasba zelo\u2026 resna, v\u010dasih celo duhamorna. Prav hecna je ta delitev.<\/p>\n

Torej so popevke, \u0161ansoni, ljudske pesmi (vidi\u0161, ne morem iz svoje pevske ko\u017ee, vedno sli\u0161im v glasbi tudi vokal, \u010deprav instrumentalni muziki prav ni\u010d ne manjka) po pravilu zabavne. Torej bi spadale na veselice? Popevke \u017ee \u0161e, priredbe ljudskih pesmi in \u0161ansoni pa gotovo ne. Kajti na veselicah se ple\u0161e. In vriska iz petnih \u017eil. Na veselicah igrajo narodno-zabavni bendi, nekateri med njimi so prave in\u0161titucije. Neko\u010d, denimo, do druge svetovne vojne, so na va\u0161kih veselicah igrali godci. Bolj igrali kot peli. Petje, pove\u010dini ve\u010dglasno, brez instrumentalne spremljave, je bilo rezervirano za druga\u010dne prilo\u017enosti. In teh je bilo obilo in niso bile vse prav zabavne.<\/p>\n

Za razliko od plesnih vi\u017e, ki so se bolj ali manj sprehajale po povr\u0161ju \u010dlove\u0161ke du\u0161e, so te pesmi zajemale tudi globlje vanjo, v\u010dasih so se spustile celo v njene skrite, mra\u010dne predele, kamor si govorjena beseda ni upala. Danes se izvajalci narodno-zabavne glasbe radi pohvalijo, da je njihova glasba nastala iz ljudske. Jaz bi pristavila: iz god\u010devstva; ljudska glasba je (bila) veliko ve\u010d od slednjega. Res pa je, da je narodno-zabavna glasba uspe\u0161no nadomestila ljudsko, predvsem po zaslugi radia.<\/p>\n

Po anketah sode\u010d, ki so jih na za\u010detku 60. let prej\u0161njega stoletja etnomuzikologi opravili na pode\u017eelju, je velika ve\u010dina kme\u010dkega prebivalstva poslu\u0161ala samo \u0161e narodno-zabavne vi\u017ee. Omenjeno glasbo so z veseljem poslu\u0161ali (in jo \u0161e poslu\u0161ajo) tudi v sosednji Avstriji in Nem\u010diji. V obeh de\u017eelah so bili Avseniki prave zvezde, v nekdanjih bratskih republikah pa se z njihovo muziko, kolikor vem, niso ravno identificirali. Tudi jaz se nisem in predvidevam, da si bila tudi ti, ko si pred dobrima dvema desetletjema pri\u0161la v Slovenijo, do nje dokaj ravnodu\u0161na.<\/p>\n

Ve\u0161, da smo do razpada Juge, ali bolje, do prihoda beguncev iz Bosne, sevdalinke (pa tudi vranjanske in makedonske ljudske pesmi) poslu\u0161ali skoraj izklju\u010dno samo v dru\u017einah z ju\u017enimi (recimo temu tako) koreninami? Seveda so se ljubitelji omenjene glasbe zlasti med mladimi na\u0161li \u017ee prej, denimo v 70. in 80. letih (sicer pa se je vedelo: \u010de si bil normalen, si poslu\u0161al rock, tu in tam celo d\u017eez), toda s prihodom beguncev se je to \u0161tevilo znatno pove\u010dalo. Verjetno tudi po zaslugi Dertuma. Vidi\u0161, tvoj bend je torej vplival na glasbeni okus dolo\u010denega dela slovenske populacije, hudo resno povedano. Ja, prav nostalgi\u010dna postanem ob omembi Dertuma\u2026 Neko\u010d sem vas poslu\u0161ala v Fiesi. Ti si se mi najbolj vtisnila v spomin. Oble\u010dena v belo bluzo, rahlo zardela v obraz. Rekla si: \u00bbKupite, ljudje bo\u017eji, na\u0161e cd-je, od tega je odvisno, ali bomo posneli naslednjega\u00ab. Seveda sem ga kupila.<\/p>\n

Glasba v \u010dasu besnila? Jaz sem za, kljub vsemu. Tudi begunka iz Sirije, ki je pred nekaj meseci pre\u010dkala \u017eelezni\u0161ke tire v Dobovi, in je namesto kov\u010dka ali torbe nosila sazu podobno brenkalo, bi bila verjetno za. Kljub vsemu.<\/p>\n

Tako sem, vidi\u0161, nekemu tvojemu dvomu pridala \u0161e svojega, v naslednjih pismih se jih bo verjetno rodilo \u0161e nekaj.<\/p>\n

Lepo bodi,<\/p>\n

Klarisa<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tokrat si dopisujeta Maida D\u017eini\u0107 Poljak in Klarisa Jovanovi\u0107, pevki in raziskovalki balkanskih pevskih tradicij.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":14782,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-14781","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14781","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14781"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14781\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14786,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14781\/revisions\/14786"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14782"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14781"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14781"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14781"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}