{"id":14787,"date":"2016-07-24T04:31:56","date_gmt":"2016-07-24T02:31:56","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14787"},"modified":"2016-07-29T03:59:25","modified_gmt":"2016-07-29T01:59:25","slug":"sedem-iii-damir-avdic-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14787","title":{"rendered":"SEDEM III \u2013 DAMIR AVDI\u0106 (3)"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
foto: Jashar Kowalski<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Tretji\u010d v tretji sezoni.<\/em><\/p>\n

Menda sem ga prvi\u010d sli\u0161ala \u017ee pred dvajsetimi leti, ko je s svojim tuzlanskim bendom Rupa v Zidu<\/em> nastopil na litijskem Zgaga<\/em> festivalu, a spomin je varljiva re\u010d. Najstni\u0161ke glave namre\u010d na festivalih nese \u010disto po svoje. Minilo je \u0161e naslednjih deset let, ko so naenkrat vsi govorili o tisti Sajeti (2006), na kateri je prvi\u010d nastopil \u00bbBosanski psiho\u00ab. V Tolmin se je Damir naslednja leta ve\u010dkrat vra\u010dal, hkrati pa ga je za\u010dela spoznavati tudi ostala doma\u010da klubska srenja. In tako je nekega dne v Sloveniji kar ostal. Tu je doma \u017ee \u0161est let. V tem \u010dasu je postal o\u010de, posnel \u0161tiri albume, glasbo za gledali\u0161ke predstave, drame, se ovekove\u010dil v dokumentarcu Pravi \u010dlovek za kapitalizem<\/em> Du\u0161ana Moravca, na leto\u0161nji dr\u017eavni proslavi ob Pre\u0161ernovem prazniku, ki jo je re\u017eiral njegov prijatelj in gledali\u0161ki sodelavec Mare Bulc, pa poskrbel za distorizirano, rokersko-pripovedno verzijo slovenske himne v bosan\u0161\u010dini. In dal opravka predvsem tistim, ki sporo\u010dila sedme kitice Zdravljice ne morejo ali no\u010dejo razumeti.\u00a0Mimogrede, v \u010dasu, ko je pel o tem, da bo prepir iz sveta pregnan, so ga \u2013 kako ironi\u010dno \u2013 na\u0161e oblasti zaradi birokratske napake preganjale iz Ljubljane in Slovenije nazaj v Bosno.<\/p>\n

V svojih komadih zelo kriti\u010dno obra\u010dunava z zgodovino, mitologijo nacionalizmov, banalnostjo ideologij, sprevr\u017eenostjo politike in intimnimi reakcijami na vse omenjeno. Ni\u010d \u010dudnega torej, da se v njih najdejo generacije, ki danes razen ra\u010dunalni\u0161ke tastature nimajo ve\u010d oprijemljivega sveta, v katerem bi lahko razvijale svoje potenciale, niti iluzij o njem ne. Hkrati pa nagovarja tudi tiste, katerim se je ta iluzija razru\u0161ila \u017ee pred leti.<\/p>\n

Damirjeva kitara in iz\u010di\u0161\u010den, minimalisti\u010den \u00bbspoken-word\u00ab performans, je pravzaprav fizi\u010dna manifestacija Guthrijevega grafi\u010dnega in simbolega idioma ter razloga za ustvarjanje muzike \u2013 Ta ma\u0161ina ubija fa\u0161iste<\/em>. Z brutalno neposrednostjo in visceralno ostrino besede in zvoka motri svet, ki razpada, trohni, smrdi, a se vedno znova tudi rojeva. Sploh \u010de in kadar mu to dopustimo.<\/p>\n

Njegova odrska prezenca je karizmati\u010dna, neizprosna in brezkompromisna, poslu\u0161alcem ne pusti premora od more. Pelje jih tja, kjer se v distorziji njegove kitare in ostrega, jedkega glasu, raztre\u0161\u010di njihov svet. Pelje jih nazaj v ti\u0161ino. Ti\u0161ino, ki pa je polna glasov in odmevov \u2013 njega, nas, celega sveta. V srcu orkana je mir, in Damirjeva muzika je, globoko pod razburkano gladino, zenovska. Verjetno jo tudi\u00a0zato ta \u010das in prostor tako zelo potrebujeta.<\/p>\n

 <\/p>\n

Sretan sam jer sam ro\u0111en i \u017eivio kad je bilo bolje<\/em><\/p>\n

a onda je bolje do\u0161lo na moj prag<\/em><\/p>\n

i sad je svaka minuta<\/em><\/p>\n

moja minuta<\/em><\/p>\n

\u0161utnje<\/em><\/p>\n

amin<\/em><\/p>\n

(Damir Avdi\u0107: Ro\u0111en kad je bilo bolje, album Human Reich<\/em>)<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Jashar Kowalski<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

ENA Graha, Diplomatz, Bosanski psiho \u2026 \u010clovek mnogih imen.\u00a0<\/strong>Zdi se, da je (bilo) vsako obdobje tvojega \u017eivljenja zaznamovano z razli\u010dnimi vzdevki. Danes ti je verjetno od vseh najljub\u0161i tata. \ud83d\ude42<\/strong>Kdo je torej Damir Avdi\u0107? \u010clovek socializma ali kapitalizma? \u010clovek sveta ali doma? \u010clovek miru in vojne? Ali sploh pristaja na tak\u0161ne dualnosti?<\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 1 Naj pristanem ali ne, stvari se odvijajo v nekem svojem ciklu. Ko sem bil mulc, je bila vojna nekaj, kar sem gledal v filmih ali bral v knjigah. Nekaj oddaljenega, preteklega. Nekaj, kar se je dogajalo ali se dogaja drugim in nikoli nisem niti pomislil, da bi lahko bil pri\u010da \u010demu tak\u0161nemu. Nato pa se zgodi, in ni kot v filmih ali knjigah. Niti ni tako, kot bi ti opisal. Govoril bi iz svoje izku\u0161nje in o stvareh, ki so se dogajale med vojno, pa pravzaprav s tem niso imele veze. Spomin po dolo\u010denem \u010dasu napravi selekcijo in na koncu bi ti zopet govoril o glasbi. \u2026 Ko se privadimo na okoli\u0161\u010dine, kakr\u0161ne koli \u017ee so, zopet te\u017eimo za tistim, kar nas izpolnjuje. Zato ne verjamem v dualnost. Gre bolj za prilagoditev na okoli\u0161\u010dine, v katerih spet lahko postane\u0161 to, kar si. Naj gre za socializem ali kapitalizem, v mojem primeru se zopet najve\u010d stvari vrti okoli glasbe.<\/p>\n

DVE Ko sva \u017ee pri vojni \u2013 odra\u0161\u010dal si v Tuzli, vse dokler ni vojna brutalno sesula svet, ki si ga poznal. Takrat si bil star skoraj trideset let. Kak\u0161na je bila tvoja mladost pred letom 1993 in kako je vojna transformirala tvoje \u017eivljenje? Glede na vsebino tvojih komadov si mislim, da si \u00bbpo\u010distil\u00ab z nostalgijo, ali pa se morda motim? <\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 2 Vojna mi o\u010ditno ni povsem spremenila \u017eivljenja, ker se \u0161e vedno dr\u017eim glasbe, a gotovo je pustila neke posledice. A \u010dlovek se ne spreminja kar tako \u2013 morda ne spominja ve\u010d nase, a se v resnici ne spreminja. Poznam ljudi, ki so veliko do\u017eiveli, ko pa se po mnogih letih pogovarjamo, vidim, da je vse enako kot prej. Ne znam ti pojasniti \u2013 do\u017eivi\u0161 bole\u010dino in sre\u010do, a nazadnje si isti. Moja mladost je bila tipi\u010dno socialisti\u010dna \u2013 sedi\u0161 na nekem zidku in se zafrkava\u0161. Vse mladosti so enake. Danes sedijo za ra\u010dunalnikom in se zafrkavajo. Mislijo, da jim je vse jasno, tako, kot smo mislili mi. Nekaterim bo \u0161lo v \u017eivljenju dobro, nekaterim ne, prav tako kot nam. Vse gre svojo pot. Da pojasnim \u2013 ko govorim o mladosti, imam v mislih sedemdeseta leta prej\u0161njega stoletja. Takrat sem obiskoval osnovno \u0161olo, potem gimnazijo. Zame je mladost ta adolescentna doba. Tista doba med dvajsetim in tridesetim letom je nek brezvezen \u010das, v katerem zna\u0161 vse in si najbolj pameten, pa te nih\u010de ne jebe. Ko odra\u0161\u010da\u0161, \u00bbve\u0161\u00ab, da si najbolj \u00bbpameten\u00ab, in ne jebe\u0161 nikogar. \ud83d\ude42<\/p>\n

V tem obdobju sem poslu\u0161al veliko glasbe. Nanjo sem se navlekel \u017ee v osnovni \u0161oli, na Black Sabbath in podobno, a potem je kmalu pri\u0161el punk. Jemal sem ga z rezervo. Spomnim se intervjuja z Joe Strummerjem, v katerem je povedal, da rad provocira londonske bur\u017euje tako, da nosi majico s podobo Lenina. Takrat sem imel pribli\u017eno \u0161tirinajst let in ni mi bilo jasno, koga se lahko z Leninom provocira. V moji osnovni \u0161oli so bile na zidu u\u010dilnice obe\u0161ene slike Marxa, Engelsa, Lenina in Tita in v na\u0161em primeru bi bila provokacija to, da bi jih odstranili ali prekri\u017eali, zato se mi je zdelo, da so pankerji vse pome\u0161ali. Danes vem, da smo vsi pome\u0161ali veliko stvari.<\/p>\n

Kar pa se nostalgije ti\u010de \u2013 te\u017eko je je konec. Nostalgija so spomini in spomini so ve\u010dji od \u017eivljenja. Ko to pi\u0161em, je zunaj trideset stopinj, poletje. Moja najlep\u0161a poletja so bila najstni\u0161ka \u2013 prazno mesto, asfalt, beton, sonce pripeka. Z nekaj prijatelji sedimo pred vhodom v neboti\u010dnik na hladnih stopnicah in se zafrkavamo do onemoglosti. Brezbri\u017enost odra\u0161\u010danja.<\/p>\n

TRI Tik po vojni sta se z bratom odpravila v San Francisco, kjer si ostal tri leta. Zakaj ravno v to bitni\u0161ko-hipijsko gnezdo? Do kak\u0161nih spoznanj si se tam prikopal? Kaj ti je dala Amerika, kaj ti je vzela? Ostati nisi hotel\u2026<\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 3 Tam sva imela prijatelje, zato sva tja od\u0161la, nisva posebej izbirala. Amerika je v redu, nimam slabih izku\u0161enj. Nisem ostal, ker nisem imel namena ostati, \u017eelel sem le videti kako je tam, \u010de se mi je \u017ee ponudila prilo\u017enost. Tam sem obiskoval koncerte in do\u017eivel marsikaj. Nekaj od tega sem objavil kot zgodbo na albumih Mein Kapital<\/em> in Manjina<\/em>, a \u017ee dolgo govorim, da bom napisal Zgodbe iz San Francisca<\/em>, pa me vedno povle\u010de kam drugam. Zdaj sem se spomnil na film Boter<\/em> (prvi del), v katerem Brando sedi in bo\u017ea ma\u010dko, potem pa se zasli\u0161i glas nekoga, ki ga je pri\u0161el prosit za uslugo: \u00bbI believe in America\u00ab. Spomnim se, da je takrat pol kina reklo: \u00bbJaz tudi\u00ab. Dolgo je \u017ee tega. Zanima me, kaj bi ti ljudje povedali danes. \ud83d\ude42<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Jashar Kowalski<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

\u0160TIRI Po povratku v Bosno si se, za razliko od bendovskega anga\u017emaja v 90ih, lotil \u017e(a)gati realnost sam \u2013 z elektri\u010dno kitaro in besedili, ki so zarezali globoko v meso \u017eivih in kosti mrtvih. Po Od trnja do \u017eaoka<\/em> in Mrtvi su mrtvi<\/em>, ki si ju posnel \u0161e v Bosni (ter l. 2009 izdal romana Enter d\u017eehenem<\/em> ter Na krvi \u0107uprija<\/em>), sledi selitev v Ljubljano in tretji samostojni album \u017divot je raj <\/em>(ter monodrama Most na krvi<\/em>). \u010ce sodimo zgolj po naslovu albuma, je bila ta selitev rajska in zelo kreativna, saj si nato v razmaku pribli\u017eno enega leta sledijo \u0161e Mein Kapital<\/em> (2012), Human Reich<\/em> (2013) in Manjina <\/em>(2015). Kaj je v resnici botrovalo temu razmahu kreativnosti? Sprememba prostora, kraja, statusa\u2026? Naenkrat postane\u0161 \u0161e bolj artikuliran, jedek, brezkompromisen in obenem tudi liri\u010dno mehak motrilec \u010dasa, prostora, med\u010dlove\u0161kih odnosov.<\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 4 Ne vem. Je pa res, da sem v kraj\u0161em obdobju tu v Sloveniji objavil ve\u010d stvari kot prej. Edini razlog je ta, da imam danes veliko manj \u010dasa. Morda zveni sme\u0161no, a mislim, da je odgovor prav tu. Prej je bil ves \u010das sveta moj. Kar sem lahko naredil danes, sem lahko naredil tudi jutri in v glavnem sem vse pu\u0161\u010dal za \u00bbpojutri\u0161njem\u00ab. Danes imam dru\u017eino, otroke, in \u010das, ki ga imam na razpolago, izkoristim maksimalno, ne odlagam stvari na jutri. Jutri delam nekaj drugega. Preve\u010d \u010dasa, premalo akcije. \ud83d\ude42<\/p>\n

PET Kje najde\u0161 mir, kako ga ohranja\u0161, sploh v notori\u010dno distorziranem \u00bbtukaj in zdaj\u00ab? Kako pomembna je torej zate ti\u0161ina, tudi v ustvarjalnem smislu? Kako se rojevajo tvoji komadi?<\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 5 V bistvu samo igram, ne forsiram, ne posku\u0161am ustvariti nekaj za vsako ceno. Imam besedila, ki ne grejo skupaj z nobenim rifom ali melodijo. Z njimi se ne trudim, pustim jih, da odle\u017eijo. Bo \u017ee pri\u0161el trenutek, ko se bo vse poklopilo. Po drugi strani pa imam tudi besedila, h katerim se vse prilega, pa tudi ne vem, kaj bi z njimi\u2026 Poleg tega tekste rad kombiniram z romani, tako, da na koncu vse postane smiselno.\u00a0<\/em><\/p>\n

\u0160EST Kako gleda\u0161 na dana\u0161nje preturbacije sveta in na svoje mesto v njem? Pred \u010dasom si na leto\u0161nji proslavi ob kulturnem prazniku interpretiral sedmo kitico Zdravljice, ki se danes zdi prej znanstvena fantastika kot realnost, pa \u010detudi utopi\u010dna. Morda je to celo vedno bila. <\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 6 Besedilo slovenske himne zares zveni kot znanstvena fantastika. Peti himno, ki govori o svobodi vseh narodov, pri \u010demer ne izpostavlja nobenega, je v tak\u0161nem svetu in \u010dasu, kot ga \u017eivimo, zares neverjetno. Gledal sem evropsko prvenstvo v nogometu \u2013 nekateri pojejo himno tako, kot da bi se pripravljali na vojno in ko izgubijo tekmo, se zdi, kot da so izgubili pol dr\u017eave. Svet ni normalen. Kje je moje mesto v njem? V \u0160i\u0161ki. \ud83d\ude42<\/p>\n

SEDEM Poslu\u0161am tvoj novi komad, 51. \u010ce bi bil danes Sre\u010dko Kosovel \u017eiv, bi se verjetno z veseljem podpisal pod to pesem. Bere\u0161 Kosovela? Podobnosti s \u010dasom njegovega \u017eivljenja in na\u0161im so na trenutke prav srhljive. <\/strong><\/p>\n

Damir, preden kon\u010dava, oziroma preden gre\u0161 na morje, drugi pa z njega (kot poje\u0161 v 51) \u2013 kaj trenutno poslu\u0161a\u0161, bere\u0161, \u010demu se posve\u010da\u0161? In predvsem, kaj te dr\u017ei pokonci?<\/strong><\/p>\n

DAMIR AVDI\u0106 7 Sre\u010dko Kosovel je najbolj\u0161i! Njegove pesmi zvenijo tako, kot da bi bile napisane danes. Kar pa se ti\u010de podobnosti dana\u0161njega \u010dasa z njegovim ali katerikolim je to zato, ker se ljudje ne spreminjamo. Tehnologija se razvija, mi pa \u0161e vedno kukamo iz jam.<\/p>\n

V tem \u010dasu se najve\u010d posve\u010dam predstavi Mefisto, ki nastaja v koprodukciji Maske in Mini teatra in je narejena na podlagi mojega besedila. V njej igrava z Gregom Zorcem, lu\u010dkar pa je Janko Oven. Premiera bo v septembru. Besedilo je ve\u010d ali manj kon\u010dano, te dni pa snemam glasbo za predstavo. \u0160e bo veselo!<\/p>\n

***<\/p>\n

Diskografija Damir Avdi\u0107a na bandcamp<\/a>.<\/p>\n