{"id":14824,"date":"2016-07-27T01:15:09","date_gmt":"2016-07-26T23:15:09","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14824"},"modified":"2016-07-26T10:18:47","modified_gmt":"2016-07-26T08:18:47","slug":"mudhoney","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14824","title":{"rendered":"Mudhoney"},"content":{"rendered":"<p><em>Pred koncertom <strong><a href=\"http:\/\/mudhoneyonline.com\/\">Mudhoney<\/a><\/strong> v <a href=\"http:\/\/www.kinosiska.si\/glasba\/mudhoney\">Kinu \u0160i\u0161ka<\/a> , kjer bodo nastopili v sredo, 3. avgusta 2016, skupaj z <a href=\"http:\/\/www.dezurni-krivci.org\">De\u017eurnimi krivci<\/a>, vle\u010demo iz arhiva tiskane Muske portret skupine, ki je bil objavljen leta 1998 ob 10. obletnici delovanja tega seattelskega kvarteta, ter intervju z Markom Armom in Steveom Turnerjem iz leta 2004.<br \/>\n<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - I Like It Small [OFFICIAL VIDEO]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/7511NXJNV8o?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>DARILO ZA DESETI ROJSTNI DAN<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em><strong>objavljeno v Muski \u0161t. 11, 1998, avtor: BIGor<\/strong><br \/>\n<\/em><\/p>\n<p>Le redke glasbene skupine ostanejo na svoji poti v nespremenjeni postavi, tako nezamenljivi, da postane njihov gonilni motor. Ena tak\u0161nih redkih, zato izstopajo\u010dih, je zasedba Mudhoney iz Seattla, ki je januarja 1998 prestopila desetletnico delovanja in je septembra istega leta po treh letih zati\u0161ja poslala u\u0161esom novi album <em>Tomorrow Hit Today<\/em>, peti po vrsti. Zanj je doslej potratila najve\u010d \u010dasa in tudi denarja. Ne gre samo za izreden studijski izdelek, ampak za produkt, s katerim je skupina, polna ustvarjalne in energi\u010dne domi\u0161ljije, zaokro\u017eila desetletnico delovanja.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - Tomorrow Hit Today\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/EIaO7oiRuZY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Leta 1989 so na album prvenec na predzadnje mesto odtisnili kratko, umirjeno in skoraj neopazno skladbo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=WHvglCTNimk\"><em>When Tomorrow Hits<\/em><\/a>, ki je iz sekunde v sekundo rasla in se kon\u010dala tik pred eksplozijo. Njeno potencialno eksplozijo so Mudhoney uprizorili \u0161ele devet let kasneje. \u010cetudi so \u017ee v prvem letu delovanja, leta 1988, poslali iz doma\u010de gara\u017ee (\u0161e vedno) najodmevnej\u0161i hit <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=_nGsT_qFMBs\"><em>Touch Me I&#8217;m Sick <\/em><\/a>na singlu, ki ga je zalo\u017eba <a href=\"https:\/\/www.subpop.com\"><em>Sub Pop <\/em><\/a>\u0161e istega leta kar dvakrat ponatisnila, so Mudhoney, ki so si nadeli ime po istoimenskem filmu iz \u0161estdesetih kultnega re\u017eiserja Russa Meyerja, ostali bolj ob strani medijskega <em>grunge <\/em>tru\u0161\u010da. Dobra \u0161tiri leta so ostali zvesti mati\u010dni zalo\u017ebi Sub Pop, ki kot ve\u010dina neodvisnih zalo\u017eb ni imela dovolj denarja za mo\u010dno svetovno promocijo. Celo Mudhoney so ji z dobi\u010dkom od vsakega izdelka pomagali pre\u017eiveti odliv skupin. Preskoke kolegov k velikim hi\u0161am so Mudhoney leta 1991 posredno pokomentirali z naslovom drugega albuma &#8211; <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=VbDWPR7M4x0\"><em>Every Good Boy Deserves Fudge<\/em><\/a>. Tako so \u0161e pred Nirvaninim preskokom k zalo\u017ebi Geffen, od katere je Sub Pop dobila visoko odkupnino, bistveno prispevali k ohranitvi te seattlske zalo\u017ebe na glasbenem prizori\u0161\u010du. Ne oziraje se na veliko zanimanje publike in medijev za seattlsko sceno, so Mudhoney ostali realisti\u010dni in predvsem punkovsko uporni\u0161ki, kot da bi se zavedali, da se vsaka evforija ohladi. Nikoli niso presegli lastnih, kaj \u0161ele finan\u010dnih zmogljivosti zalo\u017enika, in se kontinuirano zatekali k nizkoprora\u010dunskim projektom s producentoma <em>Jackom Endinom <\/em>in <em>Conradom Unom<\/em>. Majhni, 8-kanalni studii so bistveno prispevali k ohranitvi surovega, neposrednega zvoka, v katerem \u0161e danes kraljujeta zvo\u010dna radodarnost in glasbena \u0161irina kvarteta. Ko pa je mati\u010dna, takrat \u0161e 100% neodvisna zalo\u017eba vlo\u017eila ogromno zelencev v visokoprora\u010dunski projekt zasedbe Afghan Whigs, ne da bi prej pokrila druge dolgove, so se pevec in kitarist <em>Mark Arm<\/em>, kitarist <em>Steve Turner<\/em>, bobnar <em>Dan Peters <\/em>in basist <em>Matt Lukin<\/em> enoglasno odlo\u010dili za odhod s Sub Popa. Zato\u010di\u0161\u010de so na\u0161li pri Warnerjevi podru\u017enici <em>Reprise<\/em>.<\/p>\n<p><em><strong>Kaj pa preteklost?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u0160e danes nekateri trdijo, da Mudhoney niso znali izkoristiti trenutka na za\u010detku devetdesetih, ko je v Seattlu eksplodiral grunge. Vendar: kje so danes Nirvana, Mother Love Bone in Soundgarden? Mudhoney so \u0161e vedno aktivni in \u017eivi, so v enaki postavi kot na samem za\u010detku, ta nezamenljivost pa jih tudi dela tako prepri\u010dljive in odlo\u010dne v kontinuiteti. Vendar nekje v ozadju stoji groteskna resnica, ki se je skupina sploh ne otepa:<em> &#8220;Ko se bo kdo odlo\u010dil kon\u010dati delo v Mudhoney, ne bomo iskali zamenjave. Mudhoney ne bo ve\u010d!&#8221;<\/em> To silno resno izjavo je dal letos tik pred izidom Tomorrow Hit Today novinarju \u010dasopisa The Rocket basist Lukin, najve\u010dji hudomu\u0161ne\u017e med \u0161tirimi hudomu\u0161ne\u017ei.<\/p>\n<p>Samo povr\u0161en prelet dela vseh \u0161tirih glasbenikov, polnih entuziazma in odprtih u\u0161es, pu\u0161\u010da vtis, da nimamo opravka s \u0161tirimi homo sapiensi, ampak s homo telepatis musicalis. Pevec in kitarist <em>Mark Arm<\/em> in glavni kitarist <em>Steve Turner<\/em> sta kot rit in srajca. Skupaj sta od tistega dne, ko sta se sre\u010dala na koncertu hardkorovskih TSOL. V samem za\u010detku osemdesetih sta bila skupaj v neznanih <a href=\"http:\/\/www.mudhoneysite.com\/side_projectsother_bands_1\/spluii_numa\"><em>Spluii Numa<\/em><\/a> in <a href=\"http:\/\/www.mudhoneysite.com\/side_projectsother_bands_1\/mr_epp_and_the_calculations\"><em>Mr. Epp <\/em><\/a>(slednji so do\u017eiveli ponovno izdajo pri Turnerjevi zalo\u017ebi <a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/label\/64259-Super-Electro-Sound-Recordings\"><em>Super Electro<\/em><\/a>). Potem sta leta 1984 ustanovila zloglasne <a href=\"http:\/\/www.mudhoneysite.com\/side_projectsother_bands_1\/green_river\"><em>Green River<\/em><\/a>, pri katerih se niso kalili le bodo\u010di \u010dlani Mother Love Bone in Pearl Jam, ampak tudi zagon glasbene seattlske akcije. Po dveh letih mukotrpnega zdru\u017eevanja punk rockovske dr\u017ee, za\u010dinjene s hard rockom, je skupino zapustil punku ve\u010dno predani Turner, ki pa je ostal v stiku z Markom v stranskem eksperimentalno hrupnem projektu <a href=\"http:\/\/www.mudhoneysite.com\/side_projectsother_bands_1\/thrown_ups\"><em>Thrown-Ups<\/em><\/a>. Na dan, ko so razpadli Green River, je <em>Dan Peters<\/em> v strani\u0161\u010du nekega seattlskega kluba naletel na razburjenega Arma, ki je ponavljal in hropel: <em>&#8220;<\/em><em>Green River<\/em><em> so pravkar razpadli!&#8221;<\/em> In se potem \u0161e izbruhal. Sledil je telefonski klic prvemu basistu botrov grunga Melvins, <em>Mattu Lukinu<\/em>, in nastala je skupina Mudhoney.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - Superfuzz Bigmuff plus Early Singles (1990) Full Album\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/0994dIvoI8Q?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Prvemu singlu Touch Me I&#8217;m Sick sta \u0161e istega leta sledila snemanje prvega mini albuma, enega pomembnej\u0161ih nosilcev zvoka v zadnjih desetih letih, <em>Superfuzz Bigmuff<\/em>, ki ga je posnel Jack Endino, in prvi obisk evropskih odrov. Ujeli so \u0161e zadnje trenutke vznesene hardkorovsko-punkovske internacionale, tik preden jo je povozil vlak oportunisti\u010dne <em>funky-shitty <\/em>transverzale. H glavnemu preboju Mudhoney na sam vrh seattlske znamke ni prispevala le brezkompromisna me\u0161anica punkovske enostavnosti, prepojene s hardrockovskimi rifi, ki so zapeljevali s hudi\u010devo psihedeli\u010dnostjo, ampak predvsem zelo cenjena polpreteklost \u010dlanov. Za mednaroden sloves so poskrbeli Sonic Youth s ponudbo, da jih spremljajo na evropski turneji. Nastal je tudi split singel, na katerem so izmeni\u010dno obdelali po eno skladbo: Mudhoney so izbrali <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=kkvbWzRes6w\"><em>Halloween<\/em><\/a>, Sonic Youth pa kaj drugega kot <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=_iXAA3ZJbMo\">Touch Me I&#8217;m Sick<\/a>. K temu singlu moramo pri\u0161teti \u0161e \u0161tevilne druge, ki so v Ameriki izhajali pri Sub Popu, v Evropi pa pri nem\u0161ki Glitterhouse. Vse je bilo nared za album prvenec, ki so ga posneli in tudi izdali leta 1989. \u0160e pred njim so se pojavile \u0161tevilne <em>bootleg<\/em> piratske izdaje, med katerimi izstopa singel <em>Grunge&#8217;r&#8217;es <\/em>iz leta 1989 s koncertnimi posnetki komadov <em>Hate The Police <\/em>(priredbe teksa\u0161kih punkerjev The Dicks), <em>You Got It (Keep It Outta My Face)<\/em> in <em>In&#8217;n&#8217;Out Of Grace <\/em>z evropske turneje v letu 1989; \u0161e danes se ne ve, ali je plo\u0161\u010do res zalo\u017eila jugoslovanska zalo\u017eba Jugoton. Do danes so razli\u010dne bootleg izdaje presegle zgovorno \u0161tevilko 100! Kljub uspe\u0161nemu za\u010detku se skupina ni predajala apetitom po uspehu in visokih nakladah, raje se je prepu\u0161\u010dala zabavi ali pa ostrila glasbeni izraz, ki je vse do danes eden najrazpoznavnej\u0161ih in \u0161e vedno sve\u017e kot tistega davnega leta 1988.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - Piece Of Cake [Full Album]\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/dVGvUtarYKY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em><strong>Bolj po\u010dasi!<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Leto po drugem albumu so se Mudhoney odlo\u010dili za snemanje tretjega, kot da bi hoteli zavre\u010di vse tiste govorice o najbolj leni skupini iz Seattla. K odlo\u010ditvi jih je prisilila pogodba z zalo\u017ebo Reprise, pri kateri so torej leta 1992 izdali tretji album <em>Piece Of Cake<\/em>. Med pri\u010dakovanjem se je veliko \u0161u\u0161marilo o hudih pritiskih zalo\u017eni\u0161kega direktorata na studijsko delo Mudhoney, a to se je po izidu dokon\u010dno izkazalo le za novo floskulo medijev. Podarili so iskren rockovski izdelek, z njim so se stalnim spremljevalcem \u0161e bolj za\u017erli pod ko\u017eo, \u010de so le pre\u017eiveli uvodni \u0161ok. Iz zvo\u010dnikov je udaril tehno v izvedbi Mudhoney, kajti skupina se je s producentom <em>Conradom Unom <\/em>odlo\u010dila za poseben poskus. Vsak izmed \u010dlanov je imel na razpolago 45 minut, da spi\u0161e, zaigra, posname in tudi producira kratek intermezzo. Uvodni <em>Techno<\/em> pripada Marku Armu; naslednji, hardkorovsko diletantski <em>Snippet (snip it)<\/em>, s prstom ka\u017ee na Matta Lukina, kale\u010dega se v Melvins; tretji, <em>Wooden legged cowboy buck<\/em>, je odsev Turnerjeve country podzavesti in \u010detrti, <em>The Fortez<\/em>, je z mra\u010dnja\u0161tvom izdal Dana Petersa. To je bilo \u0161e eno tistih snemanj, ki ga je skupina \u017eelela imeti \u010dim hitreje za sabo. Odzivi niso bili le dobri, Piece Of Cake \u0161e danes velja za najbolje prodajani album Mudhoney, vendar kaj, ko se je skupina do danes popolnoma konsolidirala, da gre morda za naj\u0161ibkej\u0161i album v njihovi karieri. Samo leto kasneje so udarili z genialnim mini albumom <em>Five Dollar Bob&#8217;s Mock Cooter Stew<\/em>, na katerem so \u0161e bolj zdru\u017eili bluesovske in countryjevske vplive s punkrockovsko ostrino ter ohranili vso razpoznavnost. \u0160e en hitro narejen izdelek, saj na njem najdemo dve skladbi, posneti med snemanjem Piece Of Cake, in pet, ki so bile posnete v slabih 45 minutah.<\/p>\n<p>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Jd0Zqloa3xM<\/p>\n<p>Vsi \u0161tirje so sklenili, da se jim vendarle ne mudi z novim albumom. Nekoliko so umirili konje in se leta 1994 spustili v projekt, katerega posledice je \u010dutiti \u0161e danes. Z <em>Jimom Dalom Gilmorjem <\/em>so pri Sub Popu izdali split izdajo po \u017ee znanem kopitu s Sonic Youth. Gilmore je izbral skladbo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=LIHqF9vrK8U\"><em>Blinding Sun<\/em><\/a> s Piece Of Cake in jo predelal v countryjevski maniri, Mudhoney so predelali njegovo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=vJUcYi1DhzY\"><em>Tonight I Think I&#8217;m Gonna Go Downtown<\/em><\/a> &#8211; ter celotno sodelovanje zape\u010datili s skupno obdelavo <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=DAieTvscVJU\"><em>Buckskin Stallion Blues <\/em><\/a>Townesa Van Zandta. S tem projektom so Mudhoney med prvimi v devetdesetih neposredno pokazali s prstom na zapostavljenost countryja nasproti bluesu pri omenjanju vpliva na punk rockovske vi\u017ee.<\/p>\n<p>V stranskih projektih so \u010dlani Mudhoney \u0161e bolj gojili notranjo kohezivnost in mir. Arm in Turner sta postala bolj dejavna v priseljeni avstralski skupini <a href=\"http:\/\/www.mudhoneysite.com\/side_projectsother_bands_1\/bloodloss\"><em>Bloodloss<\/em><\/a>, na katero sta naletela med delom z Martinom Blandom v projektu <a href=\"http:\/\/www.mudhoneysite.com\/side_projectsother_bands_1\/monkeywrench\"><em>Monkeywrench <\/em><\/a>na za\u010detku devetdesetih. Turner se je obenem \u0161e bolj ogrel za delo s \u0161estdesetimi obarvanimi <em>Fall-Outs <\/em>ter v varstvu Sub Popa ustanovil zalo\u017ebo <em>Super Electro<\/em>. Bobnar Dan je ob\u010dasno nastopal kot posebni gost na nekaterih plo\u0161\u010dah, medtem ko se je Lukin &#8216;s pivcem za \u017eivce&#8217; pripravljal na nove podvige mati\u010dne skupine. Trenutek je nastopil leta 1995, ki so ga oznanili z istoimenskim komadom, ve\u010d kot o\u010ditno navdihnjenim s skladbo 1969 The Stooges. K sodelovanju so povabili prijatelja Jacka Endina in izrazili \u017eeljo, da naj bi album <em>My Brother The Cow <\/em>zvenel podobno kot Funhouse, drugi album Stooges. Ne ravno zadetek v \u010drno je rodil \u0161e en razpoznaven izdelek Mudhoney, s katerim so se cini\u010dno posmehnili zatonu grunge evforije in se hudomu\u0161no sklicevali, da je to zadnji Mohikanec grunga.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - My Brother The Cow (1995) Full Album\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/71_5mUxKQzo?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em><strong>Zdaj pa zares!<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Po treh letih dela v stranskih projektih ali pa samo pole\u017eavanja so se Mudhoney konec leta 1997 le odlo\u010dili, da gredo naprej, ne oziraje se na prevladujo\u010de glasbene tokove. S prvi\u010d trdno izoblikovanim na\u010drtom so zakorakali v enajsto leto dela. Sumni\u010davega zastopnika pri Reprise so prepri\u010dali, da jim je priskrbel denar za zahtevno na\u010drtovan album. K sodelovanju je bil prvi\u010d povabljen tako imenovani pravi producent, <em>Jim Dickinson<\/em>, v to je \u010dlane skupine prepri\u010dal predvsem njihov manager &#8211; peti, nevidni \u010dlan Mudhoney <em>Bob Whittaker<\/em>, ki je imel dobre izku\u0161nje z Dickinsonom med snemanjem zadnjega, lanskega albuma skupine Clawhammer. Hudomu\u0161ne\u017ei se niso zresnili le zato, ker so prvi\u010d vzeli denar Reprise, ampak predvsem, ker Dickinsona niso osebno poznali. Porojevali so se jim strahovi in pomisleki, da ne bo znal ujeti njihove razpoznavne neposredne ostrine in da se ne bodo ujeli s tem legendarnim producentom, znanim klaviaturistom, ki ima za sabo delo z Diddleyjem, Rolling Stones, Bobom Dylanom, Replacements ter z zalo\u017ebo Stax. Vendar so se Mudhoney prvi\u010d v karieri odpravili na snemanje z grmado komadov, med katerimi so bile tudi priredbe Editions Of You Roxy Music, Ghost skupine Cheater Slicks, tradicionalne Talkin&#8217; Randy Tate&#8217;s Spectre Blues in War In Peace Skipa Spencea, z namenom, da bodo na koncu za album izbrali najbolj\u0161e. Prvi korak se je zgodil v za\u010detku januarja v seattlskem studiu Litho, ki je v lasti Stona Gossarda iz Pearl Jam, februarja so se preselili v Memphis, da bi dokon\u010dali (na)snema(va)nja, kamor je bil po Dickinsonovem vztrajanju povabljen k sodelovanju stari ma\u010dek <em>Roland Janes<\/em>, kitarist Jerryja Leeja Lewisa. Gospod Janes, ki je popolnoma prevzel Turnerja, mu je tudi odgriznil nekaj glavnih kitarskih delov. Z miksi in produkcijo ter zabavnimi zgodbami iz preteklosti o Boju Diddleyju, Bobu Dylanu in \u0161e kom je Dickinson popeljal Mudhoney v Los Angeles, kjer so v studiu Royal Tone vso zadevo zaokro\u017eili. Za izto\u010dnico gradnje zvoka za Tomorrow Hit Today je Dickinson vzel zgodnje posnetke, predvsem single, ter se tako naslonil na osnovno jedro Mudhoney. Novinarju The Rocket je zaupal: <em>&#8220;Te zadeve gorijo bolj kot marsikateri njihov dosedanji album, ujel sem jih. Naredil sem tri ali \u0161tiri radikalno druga\u010dne vrste skladb. Ne gre za enobarven album, to je gotovo.&#8221;<\/em><\/p>\n<p>Masten in \u0161e vedno mudhoneyjevski album je pred nami. Na to nas je \u0161e pred izidom na spletni strani opozarjal njihov dolgoletni prijatelj in kolega Jack Endino, ki je popolnoma navdu\u0161en nad albumom. Uspelo jim je ohraniti neposrednost, ostrino z veliko zvo\u010dnega prostora, v katerem godba popolnoma svobodno diha in se giblje ter zopet psihedeli\u010dno zapeljuje. V \u010dasu, ko je rock and roll pod pritiskom, ali naj se preda novim tehnolo\u0161kim pristopom ali naj asimilira \u017eanrsko konfuznost devetdesetih, so Mudhoney pod taktirko Dickinsona na enem mestu zdru\u017eili vso dosedanjo samosvojo razpoznavnost in zanemarili trenutek. Tomorrow Hit Today je namre\u010d izven \u010dasa! Od skoraj dvajsetih posnetih skladb so se odlo\u010dili le za dvanajst ter jim dodali \u0161e <em>Poisoned Water<\/em>, posneto pred tremi leti v \u010dasu nastanka My Brother The Cow, ki jo je podzavestno navdihnila Cobainova smrt. Tokratna inspiracija se skriva v deseti obletnici delovanja. Brez pretvarjana se je skupina prevetrila in razpoznavno izraznost izostrila do konca. Populisti\u010dno mikavno obdelavo Roxy Music je nadomestila s priredbo Cheater Slicks, in se tako neposredno poklonila rockerskim vztrajne\u017eem devetdesetih, pa naj to zveni \u0161e tako marginalno in nemoderno. Mudhoney se niso nikoli podzavestno identificirali z grunge evforijo, zato so tudi obstali. Desetletniki pa se predstavljajo kot zreli otroci rockovske dedi\u0161\u010dine brez fundamentalisti\u010dnega ob\u010dutja, a s trdno zavestjo ustvarjalne neprilagodljivosti vetrovom glasbene industrije. Pred skoraj desetimi leti so se hudomu\u0161no spra\u0161evali, kje je jutri\u0161nji hit. Odgovora \u0161e nis(m)o dobili, saj nas je \u017ee Einstein podu\u010dil, da je vse relativno. Mudhoney so danes \u0161e vedno hudomu\u0161ni, zato so si poklonili osebno in ve\u010d kot samo super darilo za deseti rojstni dan!<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - Intro\/Poisoned Water (Live in Sydney) | Moshcam\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/OC4aCxJPmrI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>\u010cE BOSTE DOVOLJ DOLGO VISELI NA SCENI, BOSTE POSTALI LEGENDE!<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><strong><em>objavljeno v Muski \u0161t. 9-10, 2004<\/em><\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>z Markom Armom in Steveom Turnerjem sta se pogovarjala Tina Lenasi in Jure Pir\u0161<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Skladi\u0161\u010dnik, vrtnar, varu\u0161ka in medicinski brat, ki je zamenjal tesarja, se v novih \u017eivljenjskih vlogah o\u010ditno odli\u010dno znajdejo. Vsaj tako je bilo soditi po pogovoru z <em>Markom Armom <\/em>in <em>Stevom Turnerjem<\/em>, ki smo ga naredili maja 2004 pred njihovim koncertom v Londonu. Nastopili so na \u0161e vro\u010dem odru, kakr\u0161nega so jim prej\u0161nji ve\u010der zapustili odli\u010dni Fant\u00f4mas, in nestrpno smo \u010dakali na to, kako se bodo odrezali seattelski veterani in zastavono\u0161e neko\u010d razvpite in tako zelo \u201cin\u201d, sedaj pa pozabljene in pokopane grunge scene. In vsekakor je bilo vredno po\u010dakati ! \u010ceprav so si \u017ee zdavnaj postrigli \u010dupe in pokrpali hla\u010de ter vmes postali o\u010detje, so Mudhoney na odru bolj\u0161i kot kadarkoli. V razprodani dvorani Astoria so zavrteli \u010das nazaj za 10 let ter skupaj s <em>Country Teasers<\/em> in <em>Holly Golightly<\/em> navdu\u0161ili prisotne.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - Since We&#039;ve Become Translucent\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/KwAQisENjT0?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em>Kako to, da imate letos v Evropi samo tri koncerte?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne moremo biti veliko zdoma, ker je Dan varu\u0161ka. Njegova \u017eena je zaposlena in tako mora on med tednom paziti na otroka. Zato navadno igramo \u010dez vikende.<\/p>\n<p>Steve Turner: Guy je polno zaposlen kot medicinski brat, zato tudi on ne more hoditi veliko po koncertih. V bistvu imamo vsi slu\u017ebe in opravke \u2026<\/p>\n<p><em>Povezane z glasbo?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, sploh ne.<\/p>\n<p><em>Po 15 letih torej \u0161e vedno igrate za konec tedna?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: No, ni \u201c\u0161e vedno\u201d. V\u010dasih smo bili stalno po turnejah, potem pa smo malo ustavili vse skupaj in se ustalili z dru\u017einami.<\/p>\n<p>Steve Turner: Dolgo \u010dasa smo \u017eiveli od glasbe, nato smo zmanj\u0161ali tempo.<\/p>\n<p><em>In kaj torej po\u010dneta za pre\u017eivetje?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Jaz sem skladi\u0161\u010dnik.<\/p>\n<p>Steve Turner: Vrtnar.<\/p>\n<p><em>Zafrkavata! Ampak saj ste prodali pol milijona plo\u0161\u010d!<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ne, ne toliko.<\/p>\n<p><em>Ali ni bila samo Piece of Cake prodana v nakladi ve\u010d kot 200 tiso\u010d izvodov?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Mogo\u010de po vsem svetu, do sedaj. Ob izidu je bila prodana v pribli\u017eno 150 tiso\u010d izvodih.<\/p>\n<p>Steve Turner: Od prodaje plo\u0161\u010d se ne zaslu\u017ei veliko denarja, razen \u010de jih ne prodaja\u0161 v milijonih. Dobro smo zaslu\u017eili od turnej. Pa tudi filmsko glasbo smo delali nekaj \u010dasa.<\/p>\n<p><em>Dana\u0161nji koncert je razprodan, pri\u0161lo bo ve\u010d kot 1500 ljudi. Kar dobro, kajne ?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, super. Ampak \u010de bi igrali tukaj vsak mesec, gotovo ne bi bilo tako.<\/p>\n<p>Steve Turner: To je najve\u010dji koncert, kar smo jih imeli tukaj v dolgih letih. Igrali smo leta 1998 in nismo razprodali niti kluba Garage, ki sprejme pribli\u017eno 500 obiskovalcev. Lani (2003) smo igrali v Electric Ballroom pred pribli\u017eno tiso\u010d ljudmi.<\/p>\n<p><em>Pa vas moti, ko igrate v manj\u0161ih klubih?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ne.<\/p>\n<p>Mark Arm: V bistvu smo imeli nekaj najbolj\u0161ih koncertov prav v majhnih klubih. V Seattlu je na primer klub z imenom The Sunset, kamor gre vsega skupaj 150 ljudi. Tam zares u\u017eivamo na odru!<\/p>\n<p><em>V Sloveniji imamo majhne klube. Lahko bi pri\u0161li na kak\u0161en koncert! In va\u0161 prijatelj Chris Eckman \u017eivi v Sloveniji.<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Res? V\u010dasih naletimo na Carlo iz The Walkabouts, ampak Chrisa pa zares \u017ee dolgo nisem videl.<\/p>\n<p><em>Zato ker \u017eivi v Sloveniji.<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, seveda. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Sploh vesta, kje le\u017ei Slovenija?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, tam nekje. <em>(smeh)<\/em> Moj zemljevid vzhodne Evrope ni najbolj\u0161i.<\/p>\n<p><em>Niste nikoli igrali v vzhodni Evropi?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ne, nikoli nismo bili povabljeni.<\/p>\n<p>Mark Arm: Tudi v obdobju, ko smo veliko koncertirali, nismo imeli dolgih turnej. Najdalj\u0161a je trajala devet tednov, to je bila prav prva evropska turneja. Takrat smo imeli vsega skupaj dvanajst komadov. Igrati istih dvanajst komadov vsak ve\u010der devet tednov\u2026 Takrat smo se odlo\u010dili, da ne bomo nikoli ve\u010d hodili na tako dolge turneje. Obi\u010dajno smo potem pri\u0161li sem za tri tedne.<\/p>\n<p><em>Brali smo, da ste imeli pred kratkim nekaj koncertov z Melvinsi?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, tri koncerte. Tisti v mestu Olympia je bil poseben, ker je bil na isti dan kot njihov prvi pred dvajsetimi leti.<\/p>\n<p><em>\u0160e vedno u\u017eivate na odru tako, kot ste pred desetimi leti?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Jaz osebno verjetno zdaj \u0161e bolj. Pred desetimi leti smo za\u010deli vse skupaj jemati, kot da nam je dano. Veliko smo bili po turnejah in zelo pogosto smo igrali. Sedaj je druga\u010de: pa\u010d igramo, gremo v Barcelono, potem v Fredrikstad, v London, kjer so ljudje, ki so prileteli iz Slovenije, da bi nas videli. To je super.<\/p>\n<p><em>Kak\u0161ni pa so va\u0161i pogoji, da pridete?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Dve iz Spice Girls morata biti prisotni. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Prvi pogoj je to, da smo za dolo\u010deni termin vsi prosti. In to pomeni vsi. Za ta konec tedna v Barceloni smo se dogovorili \u017ee zelo dolgo nazaj. Pokriti moramo stro\u0161ke potovanja, nastanitve, hrane in podobno. Seveda Danu vedno koristi, \u010de njegova \u017eena ve, da bo tudi kaj zaslu\u017eil.<\/p>\n<p>Steve Turner: \u010ce prinese domov hrano na mizo, potem ima dovoljenje za konec tedna. Sicer ne! <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Oba festivala, na katerih smo igrali, sta nam kar dobro pla\u010dala, zato smo lahko pri\u0161li igrat tudi sem.<\/p>\n<p>Steve Turner: Tudi naporno je. Precej smo utrujeni, sploh ne spimo.<\/p>\n<p>Mark Arm: Hotelov niti ne vidimo. Prvo no\u010d smo spali tri, v\u010deraj pa pet ur.<\/p>\n<p><em>To je punkrockovsko \u017eivljenje, ki ste ga izbrali! (smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ja, res. To smo izbrali.<\/p>\n<p><em>Torej se nehajta prito\u017eevati. (smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Saj se ne, sploh ne!<\/p>\n<p>Steve Turner: Ampak vseeno bi bil raje na dvotedenski turneji s kak\u0161nim dnevom odmora vmes, kot pa na tej trodnevni.<\/p>\n<p><em>Kak\u0161en pa je odziv publike. Enak kot prej?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Zdi se mi, da kar v redu.<\/p>\n<p>Steve Turner: Mislim, da bo danes, glede na mularijo z majicami Nirvane zunaj, kar dobro\u2026<\/p>\n<p><em>Omenil si Nirvano, ampak \u010de no\u010deta govoriti o tem \u2026<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ne, ne, ni problema. Mislim, da je dana\u0161nji koncert ve\u010dji tudi zaradi desete obletnice Cobainove smrti. Vsak jebeni \u010dasopis je imel \u010dlanek v zvezi s tem in verjetno bo tudi na ra\u010dun tega danes pri\u0161lo nekaj radovedne\u017eev.<\/p>\n<p>Mark Arm: Seveda nih\u010de od nas ni govoril z novinarji ob obletnici &#8230;<\/p>\n<p><em>Zdi se mi, da so se mediji kar spomnili na vas ob obletnici Cobainove smrti. Videl sem vas celo na na\u0161i nacionalni televiziji v nekem dokumentarcu, ko ste govorili o njem.<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Prekleto, to oddajo o\u010ditno ponavljajo ves \u010das.<\/p>\n<p>Mark Arm: Te izjave sva dala, \u0161e preden sva se zavedala, da se bli\u017ea obletnica.<\/p>\n<p>Steve Turner: Pred nekaj meseci sem opozoril Marka, da moramo biti bolj pazljivi, s kom delamo intervjuje in kak\u0161ne izjave dajemo. Ko sem izdal samostojno plo\u0161\u010do, sem kar naenkrat za\u010del dobivati precej ve\u010d pro\u0161enj za intervjuje kot obi\u010dajno. Ve\u010dina jih je bila malce hinavskih \u2013 govoriti so hoteli samo o Cobainu. Potem sem rekel svojemu agentu, da imam tega dovolj.<\/p>\n<p><em>Kak\u0161na glasbena scena se je odvijala v Seattlu pred grunge evforijo?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Punk rock.<\/p>\n<p>Mark Arm: The Walkabouts so precej igrali \u2026<\/p>\n<p>Steve Turner: Ko smo z Mudhoney za\u010deli leta 1988, smo pri\u0161li s hardcorovske punkovske scene, ampak eden od bandov, s katerimi smo se radi identificirali, so bili The Walkabouts. Na za\u010detku smo kar precej igrali skupaj z njimi. V bistvu smo bili samo glasnej\u0161a, hrupnej\u0161a razli\u010dica hipijevskega rocka. Oni so bili bolj miroljubni hipiji. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Kaj si mislita o Country Teasers?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Obo\u017eujem Country Teasers.<\/p>\n<p><em>Ali ste jih izbrali sami?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, za danes smo prosili za Country Teasers in Holly Golightly. Ampak pretekla dva dneva smo igrali na festivalih in nismo imeli nobene besede pri izbiri bandov. Ker vsekakor ne bi izbral The Pixies.<\/p>\n<p><em>Ja, verjetno so The Pixies izbrali vas \u2026<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, mislim, da ne. Menim, da niti ne vedo, kdo smo mi.<\/p>\n<p><em>Ali ste se z njimi sprli ali kaj podobnega?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, ne. Preprosto dvomim, da nas sploh poznajo.<\/p>\n<p><em>Lahko kaj ve\u010d povesta o The Pixies?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Zelo dobro igrajo svoje komade.<\/p>\n<p><em>In kaj mislita o njihovem povratku?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Meni je vseeno, kaj po\u010dnejo.<\/p>\n<p>Steve Turner: Kul je bilo videti koncert in kako so videti sedaj. Vedo, kaj po\u010dnejo.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, vedo, kaj po\u010dnejo.<\/p>\n<p><em>Tukajle \u010dutim malce ironije \u2026<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, no\u010dem biti ironi\u010den. Pa\u010d niso eden od mojih najljub\u0161ih bandov. Njihova glasba je \u010disto v redu, ampak jaz jih ne poslu\u0161am.<\/p>\n<p><em>Ali si upate piti s Country Teasers?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ne, tukaj pa so prepu\u0161\u010deni sebi.<\/p>\n<p>Mark Arm: Mogo\u010de na\u0161a ritem sekcija. Upam, da Dan ne bo tekmoval z njimi pred na\u0161im nastopom. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>V Ljubljani je pevec spil steklenico viskija, potem pa koncert kon\u010dal na tleh pod odrom med publiko \u2026<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, poznam to. Videl sem, kako je to izvedel dvakrat v Seattlu.<\/p>\n<p>Steve Turner: Ampak noro postane, ko za\u010dne to po\u010deti Holly. Ko ona spije steklenico viskija na odru, postane zares divja. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>The Country Teasers so bili definitivno najbolj pijan band, kar sem jih kdaj videl v \u017eivo na odru. Pa sem bil na nekaj koncertih Shana McGowana \u2026<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Tudi jaz sem ga videl nekajkrat. Celo bolj kot Shane mi je ostal v spominu njegov utrgani igralec banja. Bil sem za odrom in gledal, kaj po\u010dne, na lastne o\u010di, tako da vem, da je \u0161lo za vodko. Tip je odprl novo steklenico in si nato\u010dil dva zvrhana pollitrska kozarca. Brez ledu ali vode, brez \u010desarkoli. Potem si je to odnesel na oder in med koncertom mirno spil.<\/p>\n<p>Mark Arm: Vsi so verjetno mislili, da pije vodo.<\/p>\n<p>Steve Turner: In tip je bil \u010disto v redu. Ni se motil, sploh ga ni oviralo pri igranju. (<em>smeh<\/em>)<\/p>\n<p><em>Verjetno bi ga motilo, \u010de ne bi spil tistega litra. Kako pa kaj va\u0161e tovrstne izku\u0161nje? <\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Odvisno, s katerega vidika misli\u0161. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Z va\u0161ega, seveda. Pozabi ob\u010dinstvo! (smeh)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: V\u010dasih, ko si pijan, si najpametnej\u0161i, najlep\u0161i \u010dlovek na svetu.<\/p>\n<p><em>Ja, poznamo ta ob\u010dutek. In Holly Golightly?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Je na eni od plo\u0161\u010d White Stripes. Pripada krogu ljudi okoli Billyja Childisha.<\/p>\n<p>Mark Arm: Plo\u0161\u010de izdaja \u017ee celo vrsto let.<\/p>\n<p><em>Ali ste jo tokrat prvi\u010d povabili, naj igra z vami?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Enkrat prej se nam je \u017ee pridru\u017eila na odru. Na eni svojih prvih plo\u0161\u010d je naredila priredbo na\u0161ega komada.<\/p>\n<p><em>Katera pa je najbolj\u0161a predskupina, kar ste jo imeli do sedaj? <\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Do sedaj smo imeli vedno sre\u010do v Londonu. Videli smo Billyja Childisha and the Headcoats.<\/p>\n<p><em>80 izdanih plo\u0161\u010d?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: \u017de \u010dez 100. Ampak malo je upo\u010dasnil tempo. Sedaj izda samo \u0161e eno plo\u0161\u010do na leto. Zares po\u010dasi! <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Izgubil je \u017ear! <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>In kak\u0161en bo dana\u0161nji koncert? Boste igrali v glavnem novej\u0161e stvari ali bo me\u0161ano s starimi?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Me\u0161ano.<\/p>\n<p>Mark Arm: No\u010demo moriti ljudi z najnovej\u0161imi komadi, hkrati pa ne mislimo dolgo\u010dasiti sebe s preigravanjem starih.<\/p>\n<p>Steve Turner: Dobra me\u0161anica bo. Menjavamo tudi vrstni red starih komadov, tako da ne igramo vedno istih zadev vsak ve\u010der. Najbolj razvpite navadno igramo. Tiste, ki so iz\u0161li na malih plo\u0161\u010dah.<\/p>\n<p><em>Ali mularija zunaj z majicami Nirvane pozna samo Touch Me I\u2019m Sick ali \u2026?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: V\u010deraj je bilo na Norve\u0161kem kar \u010dudno, ker so ljudje poznali zadnjo plo\u0161\u010do. Tisti v prvih vrstah so celo peli skupaj z nami, to me je zares presenetilo. To se ne dogaja prav pogosto.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, res. Poleg tega je bil koncert v precej majhnem kraju, kak\u0161no uro oddaljenem od Osla. Vse skupaj sploh ni bila neka velika stvar.<\/p>\n<p><em>Ali ste v Barceloni igrali pred veliko ljudmi?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ja, ker so bili The Pixies zvezde ve\u010dera.<\/p>\n<p>Steve Turner: In Wilco. Oni so bili super in o njih lahko povem samo dobre stvari. Ne vem, zakaj tega ne morem za Pixies. Saj ne, da jih ne bi maral \u2026<\/p>\n<p><em>In kaj ti je tako v\u0161e\u010d pri Wilco?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Zelo so mi v\u0161e\u010d pesmi same, v\u0161e\u010d mi je njihova odtrganost. Spominjajo me na The Flaming Lips. \u010cudni, utrgani, hrupni zvoki \u2026 In mislim, da pi\u0161ejo zares dobra besedila.<\/p>\n<p><em>Kaj poslu\u0161ata zadnje \u010dase?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Hawkwind, Can. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Torej starej\u0161e zadeve?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, pogosteje. Ob\u010dasno tudi kaj novega. Pred kratkim sem \u0161el na koncert The Pronus. Hrupen band iz Detroita, spominja na The Wolfies, The Gories. Kar v redu.<\/p>\n<p>Steve Turner: Precej radoveden sem in komaj \u010dakam na novo plo\u0161\u010do Jessie Sykes and The Sweat Hereafter. Ona je iz Seattla in ravno je tukaj kon\u010dala enomese\u010dno turnejo. Sicer pa zadnje \u010dase ne poslu\u0161am veliko punk rocka. The Spits iz Seattla so najbolj\u0161i punk band na svetu. Nih\u010de ni bolj\u0161i od The Spits!<\/p>\n<p>Mark Arm: V\u0161e\u010d mi je ve\u010dina stvari, ki izide pri zalo\u017ebi In the Red. Ampak to je o\u010ditno, ker je Larry na\u0161 prijatelj in nam po\u0161ilja plo\u0161\u010de. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Kako je kaj s slavno seattelsko grunge sceno? Ali sploh \u0161e obstaja?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, ljudje \u0161e vedno igrajo. Vsi stari bandi pa so prenehali, razen nas. Sicer pa je v Seattlu odli\u010dna scena, ampak vedno je bilo tako. Tudi pred grungeom je bilo tukaj vedno veliko dobrih bandov. Osebno niti nisem maral teh grunge bandov. Nirvana so bili super, v\u0161e\u010d mi je, kar po\u010dnemo mi, potem pa se seznam kon\u010da. <em>(smeh)<\/em> Takrat sem poslu\u0161al tudi bolj pop skupine. Lahko bi rekel, da so Flop ena od mojih najljub\u0161ih seattelskih skupin.<\/p>\n<p>Mark Arm: Flop so bili super, ampak so \u017eal flopnili. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Pa The Fall-Outs, \u010deprav sem tukaj pristranski, nekaj \u010dasa sem bil namre\u010d njihov \u010dlan. Mislim, da se je v Seattlu zadnje \u010dase spet pojavilo nekaj dobrih bandov. A-Frames so super.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ja.<\/p>\n<p>Steve Turner: In The Intelligence, to je frakcija A-Frames. Pa The Dipers, \u0161e ena frakcija A-Frames. Tudi oni so dobri. Vsakih nekaj let pridejo novi bandi. Vznemirljivo je bilo, ko so za\u010deli The Murder City Devils. Oni so mi bili zares v\u0161e\u010d.<\/p>\n<p><em>Igrali so v Ljubljani, ampak name niso naredili kak\u0161nega stra\u0161nega vtisa. Mogo\u010de zato, ker so igrali z Zeke, ki so bili res super!<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Zeke so nori, res utrgani! To je skupina, ki se je je treba bati. V\u0161e\u010d mi je, kar po\u010dnejo. Neka \u010dudna me\u0161anica vsega, poleg tega mi je v\u0161e\u010d vokal. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Vre\u0161\u010danje, kri\u010danje \u2026<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, ampak zelo ugla\u0161eno vre\u0161\u010danje. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Sodelovali ste tudi z Nebulo &#8230;<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Zapel sem en komad. Samo na plo\u0161\u010di.<\/p>\n<p>Steve Turner: V\u0161e\u010d mi je tudi nekaj stvari skupine Queens of the Stone Age. Po svoje so pobrateni s seattelsko sceno.<\/p>\n<p>Mark Arm: Josh Homme je \u017eivel nekaj \u010dasa v Seattlu, tudi John McBane je bil v zasedbi. Sploh mi je bila v\u0161e\u010d njihova zgodnja \u201cverzija\u201d: Mike Johnson, John McBane, Matt Cameron na bobnih ter Josh Fireball.<\/p>\n<p><em>Kaj pa po\u010dne Matt Lukin (originalni basist, ki so ga pred nekaj leti zamenjali)?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: On je pa tesar.<\/p>\n<p><em>Torej tudi on ne po\u010dne ni\u010d v zvezi z glasbo?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ne.<\/p>\n<p>Steve Turner: Band je zapustil, ker preprosto ni hotel ve\u010d igrati. Niti poslu\u0161al ni ve\u010d glasbe, izgubil je vsakr\u0161no zanimanje za vse skupaj. Iztro\u0161il se je.<\/p>\n<p>Mark Arm: Njegovo srce ni bilo ve\u010d pri stvari.<\/p>\n<p><em>Potem je verjetno res bolje, da je odnehal.<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Seveda, nih\u010de ne bi smel igrati, \u010de si tega ne \u017eeli.<\/p>\n<p>Mark Arm: To je zadnja stvar, ki bi jo potem po\u010del. Ampak tudi v skladi\u0161\u010du ne bi smel delati, \u010de si tega res ne \u017eeli\u0161! <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Ali je velika razlika, odkar ga je zamenjal Guy Maddison?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, Guy ima zelo razli\u010den pristop do igranja basa.<\/p>\n<p>Steve Turner: Ampak poznamo se \u017ee dolgo. Spoznali smo se leta 1988\u2026<\/p>\n<p>Mark Arm: \u2026ko so Lubricated Goat prvi\u010d pri\u0161li v Seattle.<\/p>\n<p>Steve Turner: In Mark je z Guyjem tudi \u017ee igral skupaj v bandu Bloodloss.<\/p>\n<p>Mark Arm: Zadnji dve leti, ko se je Matt \u010dedalje bolj oddaljeval od banda, sem ve\u010dkrat pomislil, da bi bilo v redu, \u010de bi namesto njega z nami igral Guy.<\/p>\n<p><em>Ali Guy Maddison sedaj \u017eivi v Seattlu?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, tudi Martin, bobnar Bloodloss. Dela v istem skladi\u0161\u010du kot jaz.<\/p>\n<p><em>Pa ste takrat razmi\u0161ljali o tem, da bi Mudhoney preprosto razpustili?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, o tem smo razmi\u0161ljali. Vedno smo namre\u010d trdili, da se \u010dlani ne bomo menjavali.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ampak seveda smo lagali. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Raz\u0161li ste se kot prijatelji?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja.<\/p>\n<p>Steve Turner: Dan se je kar te\u017eko sprijaznil z dejstvom, da je Matt odnehal.<\/p>\n<p>Mark Arm: Matt ni \u017eelel, da bi nehali zaradi njega.<\/p>\n<p>Steve Turner: Ko je od\u0161el, nas je vzpodbujal, naj nadaljujemo. Bal se je, da bi on postal gre\u0161ni kozel, \u010de bi nehali. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Ali je njegova naveli\u010danost nad glasbo vplivala tudi na celotno po\u010dutje v bandu?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: Ja.<\/p>\n<p>Steve Turner: Ampak po svoje smo medtem, ko je on izgubljal zanimanje, drugi \u010dedalje bolj spet u\u017eivali v igranju. Verjetno zato, ker smo se sredi devetdesetih let vsega skupaj \u017ee precej naveli\u010dali in postali malo zagrenjeni.<\/p>\n<p>Mark Arm: Stvari smo za\u010deli jemati kot dane, nismo se ve\u010d trudili.<\/p>\n<p>Steve Turner: In postajalo je \u010dedalje bolj nevzdr\u017eno. Mattu se \u010dedalje bolj ni dalo igrati, drugi pa smo bili polni energije.<\/p>\n<p><em>Torej vas je vsa njegova negativna energija samo okrepila? (smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Takrat smo posneli Tomorrow Hit Today, za katero mislim, da je res dobra plo\u0161\u010da.<\/p>\n<p><em>Spominjam se, da sem enkrat v tem obdobju bral, da ste imeli v Ameriki na promocijski turneji za Tomorrow Hit Today v\u010dasih samo po 30 ljudi na koncertih. Zares nisem mogel verjeti. Bili smo namre\u010d v Nem\u010diji na koncertu, ko ste promovirali Piece of Cake, in mislim, da je pri\u0161lo takrat 2000 ljudi!<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Tista evropska turneja iz leta 1995 je bila \u010disto zani\u010d. No\u010dem se spet vra\u010dati nazaj h Cobainu, ampak po njegovi smrti se je okoli celotne seattelske scene naredilo neko precej negativno ozra\u010dje. Ves svet je imel vrh glave Seattla. In nova generacija je dobila svojo vrsto punk rocka: Green Day, Offspring, zalo\u017ebo Epitaph.<\/p>\n<p>Mark Arm: Vesele, posko\u010dne pesmi.<\/p>\n<p>Steve Turner: Zna\u0161li smo se zunaj scene, ki jo je poslu\u0161ala nova generacija. Res je tudi, da starost niti ni tako pomembna: kdorkoli poslu\u0161a Offspring in Green Day, gotovo ne poslu\u0161a nas. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Pa ne samo Offspring in Green Day, ampak tudi bolj \u201cemo\u201d stvari, kot Sunny Day Real Estate. Tudi njihovi privr\u017eenci nas ne jebejo. (<em>smeh<\/em>)<\/p>\n<p>Steve Turner: Enkrat mi je Lemmy iz Motorhead rekel: \u201c\u010ce boste dovolj dolgo viseli na sceni, boste postali legende!\u201d <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Kdaj ste imeli najve\u010djo ustvarjalno krizo? Ali ste jo sploh imeli?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Niti ni bila ustvarjalna kriza. Ko je Matt nehal, je bilo jasno: ljudje ne prihajajo ve\u010d na koncerte, od glasbe ne moremo \u017eiveti, vsi smo si morali najti obi\u010dajne slu\u017ebe. Z Mudhoney smo naredili enoletni premor in takrat sva midva naredila plo\u0161\u010do z Monkeywrench. Ni se nam zdelo smiselno, da bi spreminjali ime banda ali kaj podobnega.<\/p>\n<p><em>Zdi se neumno, da bi trije od \u0161tirih \u010dlanov igrali pod drugim imenom. To bi bili \u0161e vedno Mudhoney.<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Mark, Dan in jaz smo potem za\u010deli preigravati stare komade Sonics, s kolegi iz Seattla, na primer s Scottom McCoyem. Kar naenkrat se mi je posvetilo, da v bistvu igramo precej ve\u010d kot prej\u0161nja leta in za to sploh nismo pla\u010dani. Bilo je \u010dudno: kar naenkrat smo spet veliko igrali in bili nabiti z glasbo, ustvarjalnostjo. Vsa druga sranja so bila nepomembna, hoteli smo se samo dobro imeti.<\/p>\n<p>Mark Arm: \u017de ko smo za\u010deli z Mudhoney, nismo imeli nobenih ambicij postati skupina, ki bi nizala uspe\u0161nice, ki bi jih vrteli po radiu. O teh zadevah sploh nismo razmi\u0161ljali, bile so povsem izven na\u0161ega dojemanja. Dobro smo poznali dotedanjo zgodovino rock\u2019n\u2019rolla, poznali smo na\u0161e najljub\u0161e skupine in videli smo, kako dale\u010d jim je uspelo priti.<\/p>\n<p>Steve Turner: Nikamor. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: In to nas je o\u010ditno privla\u010dilo, pa nimam pojma, zakaj.<\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, bili smo obsojeni na neuspeh. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>V bistvu ste postali znani, ko so vas Sonic Youth vzeli s seboj na turnejo?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Sonic Youth so nam zares veliko pomagali.<\/p>\n<p>Steve Turner: Oni so vsem pomagali, tudi na primer Dinosaur Jr. \u010ce so leta 1988 za neki band rekli, da je kul, so se s tem takoj vsi strinjali.<\/p>\n<p><em>Kaj pa se dogaja z Bloodloss, so \u0161e vedno skupaj?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne. V bistvu smo mi\u2026<\/p>\n<p>Steve Turner: &#8230;ukradli njihovega basista.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, bolj ali manj so dokon\u010dno razpadli. Kitarist Ren in saksofonist sta imela precej te\u017eav zaradi mamil. Ko smo bili nazadnje v studiu, je Rena do konca zlomilo. Potem je od\u0161el v L.A. na program za odvajanje in nekaj \u010dasa tam tudi \u017eivel, nato se je preselil v New York. Ko smo bili tam lani decembra, je prakti\u010dno \u017eivel na cesti. Odpovedovale so mu ledvice, jetra&#8230; Zbrali smo dovolj denarja, da smo ga posadili na letalo in ga poslali domov v Avstralijo k o\u010detu, kjer sedaj \u017eivi. Upam, da se bo pobral, ampak \u017eal se mi zdi, da je \u017ee malce prepozno.<\/p>\n<p><em>Kako pa kaj Monkeywrench?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Prav pred kratkim smo kon\u010dali precej novega materiala. Nova plo\u0161\u010da je narejena pribli\u017eno 80-odstotno.<\/p>\n<p>Mark Arm: V glavnem je kon\u010dana. Dokon\u010dali in izdali bi jo lahko kar hitro, vendar sem zaseden ve\u010dino poletja.<\/p>\n<p>Steve Turner : Ker \u2013 kaj bo Mark po\u010del to poletje?<\/p>\n<p>Mark Arm: Na turnejo grem z MC5.<\/p>\n<p><em>In ti bo\u0161 pevec?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Aha.<\/p>\n<p>Steve Turner: Tudi Evan Dando bo zapel nekaj komadov.<\/p>\n<p>Mark Arm: Na\u010drtujemo torej dokon\u010danje plo\u0161\u010de Monkeywrench, pripravljamo pa tudi novo plo\u0161\u010do Mudhoney.<\/p>\n<p><em>Snemate novo plo\u0161\u010do? Potem pa zares niste popolnoma prosojni! (Naslov zadnje plo\u0161\u010de je Since We Became Translucent \u2013 odkar smo postali prosojni.)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ne, ne \u0161e \u010disto. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, ne. Smo prosojni, sedaj smo duhovi in preganjamo zaklete gradove. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - Under A Billion Suns\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/kNPAqYHO2Kc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em>Kaj pa kak\u0161na turneja z Monkeywrench?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ista zgodba kot turneje z Mudhoney.<\/p>\n<p>Steve Turner: V bistvu je z Monkeywrench \u0161e bolj zapleteno. Tim Kerr bi sicer \u0161e lahko hodil na turneje, vendar je povsem zaposlen s produciranjem glasbe raznim skupinam in s podobnimi stvarmi.<\/p>\n<p>Mark Arm: Polno zaposlen je tudi na teksa\u0161ki univerzi.<\/p>\n<p>Steve Turner: In sedaj je padel v umetnost, slikanje \u2026<\/p>\n<p><em>Tim Kerr je slikar? (smeh)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, sedaj je. Povsem je padel notri, slika umetni\u0161ke ikone.<\/p>\n<p>Mark Arm: V stilu Hounda Doga Taylorja in Bobbyja Seala.<\/p>\n<p>Mark Arm in Steve Turner: In Tom ima dva otroka, Martin je pravkar dobil otroka.<\/p>\n<p>Steve Turner: Tudi jaz bom novembra postal o\u010de.<\/p>\n<p><em>Ali ste \u017ee gledali film Mudhoney?<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, ampak \u0161ele potem, ko smo \u017ee imeli band.<\/p>\n<p><em>Ti je bil v\u0161e\u010d?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, dober je!<\/p>\n<p>Ali ste imeli kaj te\u017eav z Russom Meyerjem? (Re\u017eiser filma Mudhoney, znan kot totalni \u201ccontrol-freak\u201d nad avtorskimi pravicami svojih filmov.)<\/p>\n<p>Mark Arm: V nekem intervjuju so ga vpra\u0161ali, \u010de je \u017ee sli\u0161al za nas, in rekel je, da ni. Ni se mi zdelo, da ima kak\u0161ne te\u017eave s tem.<\/p>\n<p><em>Imate torej njegov blagoslov (smeh) &#8230;<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ni noben blagoslov, verjetno mu je vseeno. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Imamo sre\u010do, da je to eden njegovih bolj\u0161ih filmov.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ali si predstavlja\u0161, da bi se imenovali Up!?<\/p>\n<p><em>Ali pa Supervixens.<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Ja, Supervixens je tudi dober.<\/p>\n<p><em>Saj v bistvu so vsi isti: veliki jo\u0161ki \u2026<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Neeee! <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Laurna, ta tudi ni slab.<\/p>\n<p>Mark Arm: Ampak Mudhoney je bolj\u0161i.<\/p>\n<p>Steve Turner: Meni je najljub\u0161i njegov prvenec \u2013 The Immoral Mr. Tease. Govori o tipu, ki si ne more pomagati: ko hodi naokoli in gleda \u017eenske, jih vidi oble\u010dene samo v spodnje perilo.<\/p>\n<p><em>Njegovi filmi so res v redu.<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, in lik nacista Martina Bormanna, ki se pojavi v pribli\u017eno petih. Totalno odtrgano!<\/p>\n<p><em>Vam je bil v\u0161e\u010d film Judgment Night?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, obupen film. Spominjam se, da smo bili na turneji z Nirvano, ko je pri\u0161el v kinodvorane. Nekega ve\u010dera smo bili prosti in smo od\u0161li v kino. Ko smo naslednjega dne pri\u0161li v klub, kjer smo igrali, so nam povedali, da so prej\u0161nji ve\u010der na odru nastopili Cypress Hill. Mi pa smo gledali tisti neumni film \u2026<\/p>\n<p>Steve Turner: Enkrat smo igrali s Cypress Hill. To je dobra zgodba!<\/p>\n<p>Mark Arm: Kar ne morem verjeti, da smo v\u010dasih igrali pred pe\u0161\u010dico ljudi, kot na primer leta 1998. Ko je bila grunge scena na vrhuncu, so nas dali enkrat celo na oder skupaj s Cypress Hill in Run DMC. Igrali smo pred Cypress Hill in za Run DMC. Res je bilo \u010dudno. \u010cim je Danny, na\u0161 tehnik, za\u010del ugla\u0161evati bobne in kitare, so ljudje za\u010deli \u017evi\u017egati. \u0160e preden so nas sploh videli, so nas zasovra\u017eili! <em>(smeh)<\/em> Pozdravit sem \u0161el Cypress Hill ter naredil dim jointa, ki je kro\u017eil okoli. Bil sem tako zadet, kot \u0161e nikoli prej v \u017eivljenju. En sam dim te ubijalske trave! Potem se je bilo treba soo\u010diti z razjarjeno mno\u017eico, jaz pa sem bil ves zadet in paranoi\u010den. <em>(smeh)<\/em> Zelo \u010duden koncert, ampak nekako mi je uspelo najti samega sebe in se upreti. <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p>Steve Turner: Takrat smo se odlo\u010dili, da se ne bomo ve\u010d pustili zvabiti na rap koncerte!<\/p>\n<p><em>Kako pa je sedaj v Ameriki pod Bushem<\/em> (intervju je bil narejen leta 2004, op.)?<\/p>\n<p>Mark Arm: Sedaj je bolje, kot je bilo pred vojno. \u010ce je takrat kdorkoli rekel kaj proti vojni, se je razburilo 70 odstotkov ljudi. Sedaj pa je veliko ljudi dojelo, da je bilo vse skupaj eno veliko sranje, neumna napaka. Upam, da ga po leto\u0161njem novembru ne bo ve\u010d.<\/p>\n<p>Steve Turner: Jaz tudi.<\/p>\n<p><em>Ali se vam je vsakdanje \u017eivljenje kaj spremenilo? Rde\u010di, oran\u017eni alarmi in tako naprej \u2026 <\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ne, meni osebno niti ne. Res pa je, da sem sedaj precej bolj besen. Huje je, kot je bilo pod Reaganom, huje kot pod Bushem starej\u0161im. Kolikor razumem starej\u0161e ljudi, je celo huje, kot je bilo v Nixonovih \u010dasih. Ali sta mogo\u010de gledala film The Fog of War? Dokumentarec Errola Morrisa, fantasti\u010den film o Robertu MacNamari. To je tip, ki je odgovoren za vietnamsko vojno, sodeloval je tudi \u017ee pri bombardiranju Tokia. Ne ob\u017ealuje prav ni\u010desar \u2026<\/p>\n<p><em>Ali se bosta torej udele\u017eila volitev?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, seveda. Edina dobra stvar, povezana z Bushem, je to, da bo mogo\u010de punk rock spet postal bolj jezen. Zato bom volil zanj! <em>(smeh)<\/em><\/p>\n<p><em>Nekaj podobnega je menda rekel tudi Al Jorgenson iz Ministry. Ko so v beli hi\u0161i republikanci, so njihove plo\u0161\u010de bolj\u0161e, ker so tako besni. Ko je vladal Clinton, so bili \u010disto zani\u010d.<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Mogo\u010de je \u0161e kak\u0161en drug razlog, da so bili Ministry zani\u010d: ogromne koli\u010dine mamil \u2026<\/p>\n<p><em>Kako to, da nimate uradne spletne strani<\/em> (intervju je bil narejen leta 2004, op.)<em>?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Nimam pojma o ra\u010dunalnikih. Zato tudi delam v skladi\u0161\u010du. <em>(smeh)<\/em> Samo leni smo.<\/p>\n<p><em>Torej vam je popolnoma nepomembno?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ja, o\u010ditno res ni neka velika prioriteta.<\/p>\n<p><em>Kaj pa si mislita o tem, da ljudje prek interneta zastonj prena\u0161ajo va\u0161o glasbo?<\/em><\/p>\n<p>Mark Arm: Ni problema. Nismo band, ki bi ga vrteli po radiu, in po svoje je to zame podobno, kot da bi te vrteli po radiu. Kako naj druga\u010de ljudje sli\u0161ijo za nas?<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney - The Lucky Ones\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/YMatUEinJU4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=wl8evbBPtqw<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"Mudhoney &#039;Live at KOKO&#039; \/\/ BeatCast Live Series\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/PL_56rXezx0?list=PL0DF7A97AFF06B0EC\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":14832,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,15],"tags":[],"class_list":["post-14824","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14824","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14824"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14824\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14831,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14824\/revisions\/14831"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14832"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14824"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14824"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14824"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}