{"id":14873,"date":"2016-07-31T13:06:06","date_gmt":"2016-07-31T11:06:06","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=14873"},"modified":"2016-07-31T13:06:06","modified_gmt":"2016-07-31T11:06:06","slug":"drugadrugi-glasbena-pisma-6","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=14873","title":{"rendered":"Drugadrugi \u2013 Glas(be)na pisma (6)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Naj pero va\u0161e oro\u017eje bo,<\/em><\/p>\n

Moje drage, pogumne \u017eenske!<\/em><\/p>\n

(Kavisha Mazzella)<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Nova Muska v sodelovanju z Iniciativo \u017eensk v glasbi \u2013 Glasne skozi osebna pisma obelodanja pri\u010devanja, polemiziranja, osebne izku\u0161nje in kriti\u010dne misli \u017eensk \u2013 akterk in ustvarjalk doma\u010dih glasbenih scen.<\/p>\n

Gostujo\u010di peresi tokrat pripadata glasbenicama in kriti\u010darkama Nini Novak Oiseau ter Sari Koro\u0161ec.<\/p>\n

Nina o sebi: Sem pesnica in recenzentka, tudi pisateljica ter kantavtorica, zaljubljena v morje, sonce in veter v laseh. Vse na\u0161teto se odra\u017ea predvsem v pesni\u0161ki zbirki Balada za lastovke ter vizualni zbirki poeti\u010dnih utrinkov V \u0161epetu trepet, s katero sku\u0161am ljudi vrniti nazaj k sebi, naravi in ob\u010dutjem, ki jih nosimo v sebi. Verjamem v besede in magijo glasbe.<\/em><\/p>\n

Sara o sebi: Glasbeno se udejstvujem v DIY solisti\u010dnem elektro-akusti\u010dnem projektu Muzika\u010daka in sem sodelavka glasbene redakcije Radia \u0160tudent.. Upam, da mi v kratkem uspe izdati novo plo\u0161\u010do Dolg\u010das.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Nina Novak Oiseau. Foto: Ur\u0161a Lukovnjak<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Sara,<\/p>\n

zapisov o manjvrednostnem polo\u017eaju \u017eensk na podro\u010dju umetnosti, \u0161e posebno v glasbi, kjer se te pogosto obravnavajo izklju\u010dno kot kos mesa in objekt po\u017eelenja, kateremu ne gre pripisati nobenih osebnostnih, \u010dustvenih in (ter predvsem!) intelektualnih sposobnosti, je zadnje \u010dase precej. Pravzaprav sem v zadnjem obdobju zasledila tudi nekaj tak\u0161nih, ki situacijo obra\u010dajo in s pomo\u010djo parodije na isti na\u010din obravnavajo mo\u0161ke. Vendar se sama \u017ee dlje \u010dasa spogledujem z opa\u017eanjem, ki se te problematike morebiti direktno ne dotika, zagotovo pa navkljub temu postavlja \u017eenske na mesto gospodinj in, ob\u010dasno, ko so zares la\u010dne umetnosti, tudi performerk. Vpra\u0161anje je, ali jim prav to dejstvo omogo\u010da, da so v ustvarjalnem izra\u017eanju pristnej\u0161e in iskrenej\u0161e …<\/p>\n

\u010clovek mora biti najprej in predvsem \u010dlovek, potem lahko vsa umetnost izhaja iz tega,<\/em> je izrekel neimenovan mislec. V \u010dasih, ki spodbujajo potro\u0161ni\u0161tvo in je kultura muha enodnevnica, medtem ko je glasba iz zbirateljstva pre\u0161la v hitro konzumiranje po na\u010delu \u00bbnalo\u017ei, poslu\u0161aj in izbri\u0161i\u00ab, se ne gre \u010duditi, da so mnogi pozabili biti ljudje. Zato ne presene\u010da niti dejstvo, da se dandanes tisti, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo, delijo na dve veji, od katerih se ena od njiju \u0161iri v tri med seboj dokaj raznolike smeri. Tista osrednja skupina, ki je \u017eal \u017ee nekaj \u010dasa v manj\u0161ini, so zagotovo umetniki. Ve\u010dina ljudi ne dojema, da ukvarjati se z glasbo (literaturo, slikarstvom, gledali\u0161\u010dem, filmom itd.) \u0161e ne pomeni biti umetnik. Velika ve\u010dina (povpre\u010dnih) ljudi preprosto ne lo\u010di med umetnikom, ki s svojim delom spreminja, in izvajalcem glasbe, ki zapolni ti\u0161ino, da bi se nam ne bilo potrebno ozirati vase in se soo\u010diti z lastnimi strahovi. Umetni\u0161ko delo nas nikdar ne bi smelo oddaljevati od svoje biti, kajti, kot je dejal Lawrence Durrell: Umetni\u0161ko delo je nekaj, kar je bolj podobno \u017eivljenju, kot \u017eivljenje samo.<\/em> Razlog temu je nagovarjanje umetni\u0161kega dela, spodbujanje k iskanju odgovorov, preizpra\u0161evanju o svetu, \u017eivljenju in nas samih. Umetnik bi zato moral biti zgled vsem, ki prihajajo v stik z njim. Kajti umetnik si drzne izraziti kritiko dru\u017ebi, v kateri \u017eivi, umetnik si upa prisluhniti svojim \u010dustvom, umetnik si upa \u017eiveti po lastnih na\u010delih. Umetnik \u017eivi. In diha z vsem, kar ga obkro\u017ea, medtem ko svoje poglede na svet ve\u0161\u010de in na njemu lasten na\u010din vna\u0161a v ustvarjalne procese.<\/p>\n

Zavedam se, da je pravkar opisano kar nekoliko preve\u010d idealizirano dojemanje tega \u010darobnega sveta, imenovanega umetnost. Realnost \u017eal izpri\u010duje, da ve\u010dina tistih, ki se ukvarja z ustvarjalno dejavnostjo \u2013 prav ta skupina predstavlja nasprotje umetnikom \u2013 sodi v kategorijo poslovne\u017eev, pla\u010dancev ali tovarnarjev. Dovoli, da ti pojasnim svoje stali\u0161\u010de glede tega in ti navedem ter opi\u0161em primere, kdo je kdo.<\/p>\n

Poslovne\u017ei so seveda mnogi ljudje, ki so tako ali druga\u010de del (glasbene) scene, vendar jih splo\u0161na javnost prej kot po glasbenih delih pozna po drugih dejavnostih znotraj glasbene kulture. Opa\u017eam, da se ti ljudje nadvse radi samopromovirajo, saj se udele\u017eujejo vseh mogo\u010dih glasbenih dogodkov, kjer klepetajo s tistimi, ki so kakorkoli povezani z glasbo. Vsi vedo, kdo so, vendar le malokdo ve na\u0161teti vsaj dve, tri njihove skladbe, kajti njihovo delo je v ozadju. Pla\u010danci so pogosto tudi instrumentalisti, ki so del vseh mogo\u010dih dogodkov, vendar s to razliko, da se ob vseh prilo\u017enostih pojavljajo na odru. Njih zasledimo na brez\u0161tevilnih projektih, koncertih, festivalih in \u010deprav vzporedno ustvarjajo tudi avtorsko glasbo, po njej ne bodo nikdar tako prepoznavni, kot bodo znani po tem, da so (odli\u010dni) instrumentalisti, saj se lastnim projektom preprosto nimajo \u010dasa posvetiti in zato ostajajo le ena od vzporednih, pogosto zapostavljenih dejavnosti. In tretji, tovarnarji, delujejo iz \u00bbozadja\u00ab. Le redko jih sre\u010da\u0161 na dogodkih, na katerih niso osrednji gostje in nam najmanj enkrat letno, \u010de ne celo dvakrat ali ve\u010dkrat, ponudijo nov izdelek, ki je pogosto vpra\u0161ljiv s stali\u0161\u010da iskrenosti in kakovosti. O njih vsi vedo vse, o njih vsi govorijo, vsi jih hvalijo, a jih le redko kdo z veseljem poslu\u0161a, bere, gleda \u2026 Kajti delo samo pogosto daje jasno \u010dutiti, ali je avtor iskren ali ne, \u010detudi si ta \u017eeli omenjeno dejstvo prikriti.<\/p>\n

Pa da ne bo pomote, nikakor ne trdim, da umetniki vedno ustvarjajo dela vrhunske kakovosti, medtem ko tisti, ki se z umetnostjo le ukvarjajo, ponujajo v posluh glasbeni balast. Nikakor, kajti tako tu kot tam imamo dela, ki se zapi\u0161ejo v zgodovino in dela, ki odidejo v pozabo, pri \u010demer zelo veliko vlogo igrajo tudi okus, dru\u017einsko, socialno, intelektualno in mnoga druga ozadja posameznika. Res pa je, da obstajajo smernice, skupne pripadnikom zgoraj opisanim skupin, zaradi katerih sem tudi pri\u0161la do zaklju\u010dka, da te\u017eko govorimo o umetnosti kot zaokro\u017eeni celoti. Kajti umetnost nas premika, glasba nas pogosto pu\u0161\u010da hladne. Henry Miller je dejal, da je umetnik in\u0161trument, ki bele\u017ei nekaj, kar \u017ee obstaja, nekaj, kar pripada vsemu svetu, in kar je kot umetnik temu svetu tudi prisiljen vrniti.<\/em><\/p>\n

\u010ce v svojem razmi\u0161ljanju odidem \u0161e nekoliko dlje, ne morem spregledati, da se \u017eenske skoraj izklju\u010dno pojavljajo kot avtorice lastnih projektov. Kot da se oglasijo le takrat, kadar imajo kaj povedati. Kot sem \u017ee dejala, o okusih se ne razpravlja, zato pustiva ob strani vpra\u0161anje, ali ima to delo dejansko umetni\u0161ko vrednost ali ne. Kakorkoli, sklepam, da si bova enotni vsaj v tem, da se \u017eenska izpostavi s svojim delom (le) takrat, ko \u017eeli ali mora nekaj povedati, najsi nam bo povedano v\u0161e\u010d ali ne. Ko se mora izraziti. Morda, kadar gre ravno za pevko, bo ta imela tu in tam, \u010deprav redko, prilo\u017enost gostovati na projektu katerega od kolegov, metem ko pogostej\u0161a sodelovanja opa\u017eam tudi na podro\u010dju jazzovske (instrumentalne) glasbe, kjer glasbeniki kro\u017eijo.<\/p>\n

Pri mo\u0161kih je druga\u010de. Mo\u0161ki so povsod. Mo\u0161ki ustvarjajo lastne projekte za konji\u010dek, medtem ko \u017eivijo od projektov, v katerih nimajo kaj dosti prilo\u017enosti za izra\u017eanje. Vsaj zdi se tako. In seveda pri tem ne morem mimo vpra\u0161anja, ali je dandanes pravzaprav enako, kot je bilo pred desetletji, nemara stoletji: mo\u0161ki slu\u017eijo kruh s svojim delom, ki je v tem primeru (mehani\u010dno) glasbeno ustvarjanje in zato, da bi obdr\u017eali veselje do dela, poleg sodelovanja v premnogih projektih kolegov ustvarjajo lastna dela, medtem ko \u017eenske smejo biti prisotne v umetnosti le dokler se ukvarjajo z njo kot z enim od konji\u010dkov, ki so jim zavezane s srcem, \u010deprav je sicer mnogo bolje, da so \u0161e vedno le gospodinje? Ali pa se nemara razlog temu skriva v tem, da so \u017eenske drznej\u0161e in mo\u010dnej\u0161e, sposobnej\u0161e ter neodvisne? Zveste sebi.<\/p>\n

Umetnost je ogledalo \u017eivljenja,<\/em> je \u0161e zapisal Lev Nikolajevi\u010d Tolstoj. In mi sami smo ogledalo sveta.<\/p>\n

Prijazno te pozdravljam,<\/p>\n

Nina Novak Oiseau<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Sara Koro\u0161ec, selfie<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Draga Nina,<\/p>\n

Meni se zdi problemati\u010dno \u017ee to, da se dandanes beseda umetnost postavlja h glagolu konzumirati. Da je v ospredje stopila kvantiteta, tako iz vidika poslu\u0161alca, kot iz vidika ustvarjalca. Pove\u010duje se produkcija glasbe, hkrati je glasba prisotna vsepovsod, tako da jo tudi poslu\u0161amo ogromno. Na\u010deloma to ni ni\u010d slabega. Na\u010deloma omogo\u010da oziroma vsaj navidezno implicira svobodo izra\u017eanja in omogo\u010da neizmerno izbiro, je pa res, da se ob ogromni produkciji in pomanjkanju selekcije ravno to lahko sprevr\u017ee v svoje nasprotje. Zato je dandanes ti\u0161ina najverjetneje tako te\u017eka izbira \u2013 ker smo navajeni konstantne organizirane zvo\u010dne napolnjenosti z zabavlja\u0161tvom, distrakcijo in podobnimi ma\u0161ili, kar izpostavi\u0161 tudi sama. In vse to, hiperprodukcija, konzumiranje in tvoje pismo o razli\u010dnih vlogah razli\u010dnih ljudi, me spomni na glasbeno industrijo.<\/p>\n

Znotraj nje so ljudje, ki nastopajo v razli\u010dnih vlogah; zalo\u017eniki, managerji, organizatorji, tonci, izvajalci, aran\u017eerji, kritiki in tudi taki, ki so vsega malo. Vsi skupaj tvorijo okolje, strukturo, v katero smo, ho\u010de\u0161-no\u010de\u0161, vpeti vsi \u2013 ustvarjalci in izvajalci ter poslu\u0161alci. Pa da si najprej razjasnim, o \u010dem govori\u0161, ko govori\u0161 o umetniku; v SSKJ sta pod \u0161ifro \u00bbumetnik\u00ab zapisani dve stvari; ta, kdor ustvarja, oblikuje dela estetske vrednosti in kdor zna kaj lepo, spretno narediti. Po tej definiciji so umetniki torej vsi, tako aran\u017eer, poustvarjalec, izvajalec in skladatelj. Zdi se mi, da je vsak izmed teh lahko ustvarjalen v svojem spektru, pogledu, tako kot lahko nekdo odli\u010dno izvaja in premika meje interpretacije skladateljevih del, lahko skladatelj premika in ustvarja izvajal\u010deve, tukaj se mi ne zdi eno nujno ve\u010dvredno kot drugo. Problem se pojavi, ko v sredi\u0161\u010du glasbenega posla ni ve\u010d dobra glasba, ampak se fokus prestavi v ogla\u0161evanje, predstavitev, v prodajo, na kar si \u017ee sama opozorila. V biznis. In tukaj sama vidim klju\u010dno vlogo glasbenih medijev in kritikov, ki lo\u010dujejo marketin\u0161ko napihnjene projekte\/artiste in kvalitetne stvaritve. Saj so ti tisti, ki vesti o avtorjih razpihujejo in soodlo\u010dajo, o kom bo javnost vedela vse in kaj ta \u00bbvse\u00ab sploh pomeni.<\/p>\n

Pred kratkim so za\u010dele veljati spremembe Zakona o medijih, kjer se je spremenila kvota vrtenja slovenske glasbe in njena opredelitev. Menim, da zakon onemogo\u010da ravno to, kar se mi zdi klju\u010dno, torej izbiro in kriti\u010dno opredelitev do kvalitetne glasbe in zavezuje roke \u0161e tistim parim posameznikom\/institucijam, ki so dejansko brskali za novo doma\u010do glasbo in jo predvajali. S kvotami se tako zmanj\u0161a \u017ee sam pomen iskanja in izpostavljanja kvalitetnih slovenskih izvajalcev, saj so \u017ee samo s tem, da ustvarjajo, izvajajo v slovenskem jeziku (celo obstaja \u010dlen, ki zapostavlja instrumentalno glasbo in skladbe v angle\u0161kem jeziku, saj bi morale namre\u010d 70% kvot predstavljati skladbe v slovenskem jeziku) ali so vpisani na seznam novih skladb (ki v ve\u010dini nimajo nobene veze z aktualno in kvalitetno slovensko glasbo), \u017ee primerni kandidati za javno predvajanje. To pomeni, da si upravi\u010den do medijske pozornosti le zato, ker izpolnjuje\u0161 zelo dvoumne in sporne pogoje. Enako negativno mnenje imam proti \u017eenskim kvotam v glasbi oziroma na splo\u0161no kvotam, ki postavljajo v ospredje kvantiteto in ne kvalitete. Zagovarjam re\u0161evanje problemov v preventivi oziroma raje z vzgojo in ozave\u0161\u010danjem, kot pa s prepovedmi in zapovedmi.<\/p>\n

In tukaj se navezujem na drug izpostavljen problem, ki mi je ob tvojem pismu padel v o\u010di in sicer na neenakomerno zastopanost \u017eensk v glasbi. Ima\u0161 prav, morda je ob taki situaciji, kjer se zelo malo \u017eensk (vsaj v primerjavi z mo\u0161kimi) pre\u017eivlja z glasbo, tudi njihov pogled na ustvarjanje druga\u010den. Ker niso pla\u010danke oziroma jih je res precej manj, predstavljajo le projekte, s katerimi se \u010disto poistovetijo. Je pa res, \u010de si sposodim besede Sre\u010dka Kosovela: \u2026honorar je vendar sladka beseda<\/em>. in prav gotovo tudi sredstvo emancipacije.<\/p>\n

Pred kratkim sem naletela na \u010dlanek na spletni strani oxfordmusiconline, v katerem je o\u010drtana participacija \u017eensk v glasbi v Ameriki. Od omembe tega, da so v 19. stoletju \u017eenske prosperirale v glasbi predvsem kot pevke, kako te\u017eak in po\u010dasen je bil boj za vstopanje v polja kompozicije, ter kako je \u0161e do danes poru\u0161eno razmerje instrumentalistk nasproti mo\u0161kim. Velja omeniti, da se je stanje za\u010delo izbolj\u0161evati v 70ih ob pove\u010danem kulturnem aktivizmu \u017eensk, ki je za sabo potegnil ve\u010d stvari. Od 1950-80 je dele\u017e \u017eensk z glasbeno izobrazbo strmo nara\u0161\u010dal, v 70ih se je tako zgodilo kar nekaj prelomnih dogodkov, od tega, da je nekaj aran\u017eerk dobilo presti\u017ene glasbene nagrade, prav tako so takrat \u017eenske orale ledino pri vodenju me\u0161anih orkestrov, se vklju\u010devale v elektronske studie univerz, do ustanovitev organizacij skladateljic in fundacij, \u017eenske glasbene zalo\u017ebe, organizirati so se za\u010dela predavanja, te\u010daji itd.<\/p>\n

Nekako se mi zdi klju\u010dna povezava med nara\u0161\u010danjem dele\u017ea glasbeno izobra\u017eenih \u017eensk in njihovo kasnej\u0161o aktivnostjo. Torej, pomembno je, da se \u017eenske aktivno in zdru\u017eeno vklju\u010dijo v glasbeno sfero in to ne samo iz vidika ustvarjanja glasbe, ampak tudi skozi aktivno participacijo v razli\u010dnih vlogah. Za vklju\u010devanje morajo imeti specifi\u010dna znanja in v tem kontekstu se mi zdi klju\u010dno pribli\u017eati jih temu. \u010ce se zdi, da so nekatera institucionalizirana izobra\u017eevanja vklju\u010dila precej deklet, samo poglejte v glasbene \u0161ole ali osnovno\/srednje\u0161olske zbore, po drugi strani pa tega zelo primanjkuje ravno v aktualni produkciji, v aktualnih glasbenih vlogah, ki vklju\u010dujejo tudi precej tehnike, opravka s programi za snemanje in produkcijo. Verjamem, da bi se veliko mladih glasbenic, \u0161e ne ve\u0161\u010dih tehnik, z veseljem udele\u017eevalo delavnic, \u010de bi bile namenjene prav njim, \u010de bi jih v to spodbudili in jim dali prostor. Dejstvo je, da se jih udele\u017eujejo v ve\u010dini mo\u0161ki, prav tako mo\u0161ki tudi predavajo, in zame, na primer, je bilo neznanje, strah pred izpostavljanjem in pomanjkanje tehni\u010dne podpore velika ovira pri vstopu v glasbeno raziskovanje. Prenos znanja lahko gre iz katerekoli smeri, vendar se mi zdi, da bi lahko velike in hitrej\u0161e premike in razlike delal ta, ki je \u0161ir\u0161e dostopen in morda tudi bolj fokusiran na \u017eenske, oziroma vsaj jasneje opredeljiv po nivojih znanja. Iniciativa \u017eensk v glasbi iz tega vidika odpira pomemben prostor za povezovanje, sodelovanje in izmenjavo znanj in tudi ponuja pomembno mo\u017enost, da kdajkoli preraste v institucionalizirano obliko s \u0161e aktivnej\u0161im delovanjem.<\/p>\n

Lep pozdrav iz Haloz,<\/p>\n

Sara<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gostujo\u010di peresi tokrat pripadata glasbenicama-kriti\u010darkama Nini Novak Oiseau ter Sari Koro\u0161ec.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":14874,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-14873","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14873","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=14873"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14873\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14878,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/14873\/revisions\/14878"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/14874"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=14873"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=14873"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=14873"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}